Vljudno vas vabimo na predavanja v okviru Geomorfološkega društva Slovenije, ki bodo v torek, 18. decembra 2018 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.
Svoje študijske raziskave bodo predstavili predstavniki več slovenskih
fakultet:
- S. Stefanovski; Raziskave kopastega krasa v Sloveniji, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta UL,
- K. Žagar; Geomorfološko kartiranje kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Oseka v Vipavski dolini, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta UL,
- M. Kostevc; Ocena ogroženosti naselja Belca pred drobirskim tokom, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta UL.
Ob 18.15 uri pa bomo predvajali še dokumentarni film Blue Heart (https://www.youtube.com/
Kratki povzetki predavanj
Sašo Stefanovski, univ. dipl. geograf – Raziskave kopastega krasa v Sloveniji
Predstavljeni bodo rezultati raziskave kopastega krasa na štirih območjih s pomočjo DMVja in programskega orodja ArcMap. Izdelan je bil algoritem za zaznavanje kopastih vrhov in njihovih skupnnih baz. Nato so bile oblike klasificirane, kjer je bil cilj prav tako avtomatizacija postopka. Oblikam so bila dodeljena poljubna imena. Oblike so bile nato morfometricno analizirane, na terenu se je preverilo tudi ali se kopasti vrhovi pojavljajo na dolomitu, saj to v literaturi ni bilo omenjeno.
Kevin Žagar, dipl. inž. geologije – Geomorfološko kartiranje kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Oseka v Vipavski dolini
V okviru diplomskega dela je bilo izvedeno geomorfološko kartiranje širše okolice vasi Osek, v Vipavski dolini. Pobočja severnega roba Vipavske doline so v veliki meri pokrita s kvartarnimi sedimenti, ki se
vključujejo v procese pobočnih premikanj in lahko tvorijo velike gravitacijske bloke. Ti bloki so morfološko zelo izraženi, z njihovim preučevanjem pa vedno bolje razumemo, kako so te geomorfološke oblike sploh nastale. Glavno temo diplomske naloge predstavlja analiza enega teh blokov.
Miha Kostevc, dipl. inž. gozdarstva – Ocena ogroženosti naselja Belca pred drobirskim tokom
Raziskava je bila izvedena na območju naselja Belca na Gorenjskem. Terensko delo je zajemalo snemanje (posnetki RGB) območja skalnega podora z uporabo brezpilotnega letalnika. V programu Pix4D Mapper je bil
izdelan oblak točk ter pravi ortofoto posnetek (TOF), v programu ArcMAP pa digitalni model reliefa (DMR). Na območju proženja je bila na podlagi posnetkov RGB ter TOF in DMR ocenjena potencialna količina podornega
gradiva (118.000 m3), ki se lahko še sprosti. Od tega, se lahko glede na rezultate modela r.avaflow v strugi hudournika Belca ob potencialnem podoru odloži 116.000 m3 podornega gradiva. Ta količina je bila v
nadaljevanju uporabljena kot vhodni podatek za izvedbo modeliranja drobirskega toka (r.avaflow). Pri modeliranju je bilo preverjenih 10 različnih scenarijev drobirskega toka (glede na volumsko koncentracijo
drobirja v toku in glede na količino sproženega gradiva). Rezultati kažejo, da obstaja možnost nadaljnjega proženja skalnega gradiva ter možnost nastanka drobirskega toka, ki lahko ogrozi naselje Belca.