Novice

Pobočni procesi, obalna erozija in organski ogljik na otoku Herschel in obali Yukona

Geomorfološko društvo Slovenije vas vljudno vabi na predavanje Jaroša Obu z Inštituta Alfreda Wegenerja v Potsdamu (Nemčija).

Jaroš Obu je študiral geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in študij zaključil leta 2011 z diplomskim delom Prepoznavanje kraških kotanj na podlagi digitalnega modela višin, za katero je dobil fakultetno Prešernovo nagrado. Po končanem študiju se je vpisal na doktorski študij na Inštitutu Alfreda Wegenerja v Potsdamu (Alfred-Wegener-Institut Potsdam) in je tik pred zagovorom doktorske disertacije z naslovom Effect of mass wasting on soil organic carbon storage and coastal erosion in permafrost environments. Disertacija je rezultat obsežnega in dolgotrajnega terenskega preučevanja periglacialnih in drugih procesov v arktičnem okolju, v predavanju pa nam bo predstavil glavne ugotovitve in izkušnje pri geomorfološkem preučevanju polarnih območij.

Naslov predavanja:
Pobočni procesi, obalna erozija in organski ogljik na otoku Herschel in obali Yukona

Predavanje bo v četrtek, 31. marca 2016, ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Pred predavanjem bo ob 18. uri na isti lokaciji redni letni občni zbor Geomorfološkega društva Slovenije. Prijazno vabljeni na oba dogodka!

Povzetek predavanja:
Na območjih z nižinskim permafrostom se je tekom zadnjih tisočletij odložilo in shranilo veliko organske snovi. Tajanje permafrosta in posledična razgradnja te shranjene organske snovi lahko povzroči izjemno visoke emisije CO2 in metana ter dodatno okrepi segrevanje ozračja. Nižinska območja v Arktiki so pogosto sestavljena iz nesprijetih sedimentov, ki vsebujejo veliko talnega ledu in organske snovi. Na takih območjih so pobočni procesi in obalna erozija tekom arktičnega poletja zelo aktivni. Na predavanju bomo izvedeli več o teh procesih na obali Yukona v SZ Kanadi in njihovem vplivu na razgradnjo organske snovi ter ogljikov cikel.

IO GMDS

Redni občni zbor društva

Spoštovane članice in člani društva!

V skladu s 23. in 37. členom statuta GMDS vas izvršilni odbor društva prijazno vabi na redni letni občni zbor društva, ki bo v četrtek, 31.3.2016, ob 18. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva in sprejem dnevnega reda
  2. Poročilo predsednika o delu društva v letu 2015
  3. Finančno poročilo za leto 2015
  4. Poročili nadzornega odbora in disciplinskega razsodišča
  5. Razprava o poročilih in njihova potrditev
  6. Program dela in finančni načrt za leto 2016
  7. Razno

Po občnem zboru bo ob 19. uri predavanje Jaroša Obu, doktoranda na Inštitutu Alfreda Wegenerja v Potsdamu z naslovom Pobočni procesi, obalna erozija in organski ogljik na otoku Herschel in obali Yukona.

Prijazno vabljeni tudi vsi ostali!

Ljubljana, 24.3.2016
K. Natek, predsednik GMDS

Large-scale environmental transformations in western Montana: from glacial lake Missoula to 21st century restoration science

Geomorfološko društvo Slovenije in Slovensko geološko društvo vas vljudno vabita na predavanje dr. Sarah Halvorson z Oddelka za geografijo Univerze v Montani, ZDA.

Dr. Sarah Halvorson je do konca junija 2016 na raziskovalnem delu v Sloveniji, in sicer v okviru programa Fulbright, v katerega je že 51. leto vključena tudi Slovenija. Dr. Halvorsonova je štipendijo pridobila na podlagi prijave skupnega projekta s prav tako Fulbright štipendistko dr. Ireno Mrak (Univerza v Montani: oktober 2012–februar 2013). Halvorsonova je institucionalno povezana z Visoko šolo za varstvo okolja v Velenju in Geološkim zavodom Slovenije, svoje raziskovalno delo pri nas pa usmerja v politike na področju klimatskih sprememb. Njeno bogato raziskovalno delo je sicer vezano predvsem na širši območji Himalaje in Skalnega gorovja v ZDA.

Naslov predavanja:
LARGE-SCALE ENVIRONMENTAL TRANSFORMATIONS IN WESTERN MONTANA: FROM GLACIAL LAKE MISSOULA TO 21st CENTURY RESTORATION SCIENCE

Predavanje bo v četrtek, 10. 3. 2016, ob 17. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek:
This lecture will weave together key elements of environmental history and contemporary environmental concerns in Western Montana. The lecture will first touch on the history of Glacial Lake Missoula and the humongous floods that resulted in profound and incredible environmental processes and landscape change. Next, the discussion will turn to the era of massive landscape transformation that was associated with industrialization – primarily gold and silver mining – in the upper basins of the Clark Fork River. This era of mining produced wealth that was evident in what was once the richest city in the United States (Butte, Montana). This era also brought mine waste and a range of public health problems and environmental hazards that persist today. Following these points, the lecture will delve into the contemporary efforts to clean up the legacy of the past and what is considered one of the most polluted landscapes in the country. Part of the remediation and hazard mitigation effort has focused on the establishment of a Superfund Complex and specific interventions to address water and environmental contamination. A significant amount of attention has focused on addressing the problem of arsenic in the groundwater which is the primary source of drinking water in Missoula Valley. This serious issue of arsenic poisoning was discovered in the late 1980s, yet a solution to the problem came about only recently in 2010 with a landmark decision to remove a hydropower dam that was trapping mining sediments in its reservoir. The lecture will conclude with a few highlights about the emergence of a whole new science – post-dam river restoration – that has emerged out of this troubled and degraded landscape. Today river restoration in Western Montana involves cutting edge environmental policy and fluvial geomorphology as well as radically new thinking about removing more dams in the American West, one of the most “dammed” landscapes in the world.

Karel Natek, predsednik GMDS in
Matevž Novak, predsednik SGD

Makalu

Vljudno vas vabimo na predavanje z naslovom MAKALU.

Predavali bodo dr. Jurij Kunaver, Viki Grošelj, dr. Irena Mrak, dr. Tomaž Goslar in Matej Blatnik

Predavanje bo v četrtek, 10. 12. 2015, ob 17.00 v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek:
Geomorfološka raziskovanja na velikih višinah so od nekdaj predstavljala svojevrsten izziv. Pred desetletji predvsem zaradi odmaknjenosti in neraziskanosti območij, danes pa med drugim tudi zaradi spremljanja okoljskih sprememb in vplivov okolja na človeka z uporabo novih tehnologij. V predavanju bodo predstavljene tri slovenske alpinistične odprave na peto najvišjo goro na svetu Makalu (8485 m), ki niso imele le gorniških ciljev, ampak tudi raziskovalne. Odpravo leta 1972 in svoja geomorfološke raziskave bo predstavil dr. Jurij Kunaver, o odpravi, ki je leta 1975 kot dosedaj edina slovenska dosegla tudi vrh gore, bo spregovoril Viki Grošelj, odpravo leta 2014 pa bodo predstavili dr. Irena Mrak, dr. Tomaž Goslar in Matej Blatnik, ki so vsak na svojem področju (geomorfologija, medicina, botanika) izvedli raziskovalno delo. V zaključnem delu predavanja bodo predstavljene geomorfološke zanimivosti, povezane s potresom v Nepalu aprila letos, v objektiv pa jih je ujel Viki Grošelj na oktobrski odpravi.

Vabljeni!

IO GMDS

Makalu (8463 m; foto: I. Mrak, 2014)

Zatrepne doline kot orodje za rekonstrukcijo paleookoljskih razmer na Nullarborju v Avstraliji

Prijazno vas vabimo na predavanje dr. MATEJE FERK z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU z naslovom ZATREPNE DOLINE KOT ORODJE ZA REKONSTRUKCIJO PALEOOKOLJSKIH RAZMER NA NULLARBORJU V AVSTRALIJI

Predavanje bo v četrtek, 26. novembra 2015, ob 17. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Vabljeni!

Povzetek:
Nullarbor (brezdrevesna planota) je ena največjih in najbolj uravnanih kraških planot na svetu. Meri okoli 200.000 km2 in se razteza od Velike Viktorijine puščave na severu do Južnega oceana na jugu, kjer se nenadno zaključi z do 100 m visokimi klifi. Klife na dveh območjih od obale ločita do 30 m visoki priobalni ravnici Roe in Israelite. Nullarbor sestavljajo različni apnenci, ki so se odlagali od eocena do miocena. Tektonsko in izostatično dviganje južnega dela Avstralije je pred 15 milijoni let povzročilo regresijo morja in od takrat je planota izpostavljena denudaciji. Priobalna ravnica Roe je iz kalkarenita, ki je bil odložen med transgresijo morja v pliocenu, pokrivajo pa ga holocenske sipine, ki v večjem delu prekrivajo tudi priobalno ravnico Israelite. Razvite so značilne kraške oblike: vodoravne jame, brezna, udornice ter dayasi (korozijske kotanje sušnih območij). Naše raziskave v zadnjih letih so razkrile obstoj zatrepnih dolin na klifih, ki so odmaknjeni od obale. V zgornjih delih nekaterih zatrepnih dolin smo odkrili jame in sigo na bistveno višji nadmorski višini od današnje gladine kraške vode, kar kaže na njihovo genetsko povezanost s preteklimi hidrološkimi razmerami na Nullarborju. Z datacijsko metodo U-Pb je bila ugotovljena starost sige na 3,6 milijona let. Ta ugotovitev postavlja obdobje zakrasevanja v čas humidnega pliocenskega podnebja. V sledečem čedalje sušnejšem podnebju je gladina kraške vode upadala skladno z zniževanjem gladine morja. V recentnih razmerah so zatrepne doline hidrološko neaktivne, podvržene so zlasti pobočnim procesom in občasnemu površinskemu spiranju koluvija.

IO GMDS

7. raziskovalna odprava na gorati Balkan od 15. do 23. avgusta 2015

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Geomorfološko društvo Slovenije vas vabita, da se nam pridružite pri letošnjem geografskem raziskovanju gorskega sveta v Črni gori, ki bo potekalo od 15. do 23. avgusta 2015. Z letošnjo odpravo bomo nadaljevali geomorfološka, klimatogeografska in druga preučevanja izbranih delov gorskega sveta v Črni gori, preučevanja pa želimo razširiti še na druga področja geografije, geologije in sorodnih ved, kar je še razlog več, da se nam pridružite.

Letošnje raziskovanje bo potekalo na območjih Durmitorja, Bjelasice in Prokletij, hkrati bomo tudi planinarili in se poskušali povzpeti na nekaj gorskih vrhov.

Organizatorji bomo za celotno skupino uredili potrebne formalnosti, vse stroške krijejo udeleženci sami. Udeležba na odpravi je prostovoljna, vsakdo bo dolžan poskrbeti sam za svojo varnost in bo zanjo tudi odgovoren.

Število udeležencev odprave je omejeno na maksimalno 16 ljudi, potovali bomo z dvema najetima kombijema. Prijavijo se lahko člani/ce oddelkov za geografijo, študentje/ke geografije in člani/ce Geomorfološkega društva Slovenije, pa tudi drugi, ki jih zanima tovrstno preučevanje. Potovalni stroški (najem vozil, gorivo, cestnine; ok. 2500 km vožnje) bodo znašali okrog 140 EUR na osebo, ostali skupni stroški bodo minimalni, saj prenočujemo le na prostem oziroma v kampih.

Za udeležbo na odpravi je nujno potrebna ustrezna fizična pripravljenost (zmožnost večurne hoje po visokogorju) ter oprema za kampiranje in hojo po planinskih poteh.

Predvideni program je okviren, možne so določene spremembe glede na vremenske in druge razmere:

So,15.8.: Ljubljana – Zagreb – Trebinje – Nikšić – Žabljak (886 km; prenočevanje v kampu)
Ne, 16.8.: Durmitor: ena skupina Žabljak – Valoviti do – Bobotov kuk (2522 m) – Žabljak, druga skupina Žabljak – sedlo Stožina – Bobotov kuk (2522 m) – Škrčko jezero (bivak) – dolina Sušice – Mala Crna gora – Žabljak (dvodnevna tura)
Po, 17.8.: ena skupina preučevanje snežišč v osrednjem delu Durmitorja, druga skupina na turi po dolini Sušice
To, 18.8.: Žabljak (počitek) ali (po želji) ledenik Debeli namet; popoldne selitev na Bjelasico (Žabljak – Kolašin – katun Vranjak; prenočevanje na prostem ali v katunih)
Sre, 19.8.: Bjelasica: vzpon na Troglavo (2072 m) in Zekovo glavo (2117 m) – katun Vranjak (prenočevanje na prostem ali v katunih)
Če, 20.8.: katun Vranjak – Kolašin – prelaz Trešnjevik – Andrijevica – Plav – Gusinje – Vusanje – dolina Ropojana – Zastan (1384 m) (prenočevanje na prostem)
Pe, 21.8.: Zastan – Maja Jezerce (2694 m) – Zastan – Ropojana – Vusanje (prenočevanje na prostem)
So, 22.8.: Vusanje – Gusinje – Berane – Rožaje – Novi Pazar – Raška – narodni park Kopaonik, po želji vzpon na Pančićev vrh (2017 m) (193 km; prenočevanje na prostem)
Ne, 23.8.: Kopaonik – Kruševac – Beograd – Zagreb – Ljubljana (806 km)

Na odpravo se lahko prijavite na e-naslov karel.natek@guest.arnes.si do 24.6.2015. Prednost pri prijavi imajo člani/ce geografskih oddelkov, študentje/ke geografije in člani/ce geomorfološkega društva, v primeru preveč prijav bomo upoštevali načelo “kdor prej pride, prej melje”. Konec junija bomo pripravili srečanje z udeleženci, na katerem se bomo pogovorili o podrobnostih in zbrali del denarja, ki ga potrebujemo za rezervacijo kombijev.

Ljubljana, 12. junija 2015

Organizatorja: K. Natek in M. Ogrin

138kapetanovo jezero proti severu 50kom kucki skupinska slika

Vrtače v zmerno toplem deževnem gozdu na severnem delu otoka Vancouver, Brit. Kolumbija (Kanada)

Prijazno vas vabimo na predavanje dr. Carolyn Ramsey z Vancouver Island University, Brit. Kolumbija (Kanada), z naslovom “Vrtače v zmerno toplem deževnem gozdu na severnem delu otoka Vancouver, Brit. Kolumbija (Kanada)”.

Predavanje bo v sredo, 13. maja 2015, ob 17. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Predavanje bo v angleškem jeziku, prikazala nam bo tudi 11-minutni film o krasu v zmerno toplem deževnem gozdu Britanske Kolumbije.

Povzetek:
Vrtače so najbolj značilna kraška oblika v zmerno toplem deževnem gozdu Britanske Kolumbije, vendar jih doslej ni še nihče temeljiteje preučeval. V okviru priprave doktorske disertacije sem podrobno skartirala več kot 80 vrtač v nedotaknjenem gozdu na treh različnih lokacijah v severnem delu otoka Vancouver. Na osnovi terenskega preučevanja sem izdelala tridimenzionalne modele vrtač in iz njih pridobila izbrane morfometrične podatke. Digitalne modele vrtač sem dopolnila s terenskimi podatki o stoječih drevesih, podrtem drevju, globini prsti, materialu na površju, svetlobi, temperaturi in snežni odeji. Čeprav bom na kratko obravnavala tudi ekološki vidik in pomen zmerno toplega deževnega gozda, bo glavni poudarek mojega predvanja na interpretaciji morfometričnih značilnosti vrtač na a) posamičnih preučevanih lokacijah in b) v širšem regionalnem kontekstu. Rezultati preučevanja odpirajo več novih vprašanj, zanimivih za nadaljnja preučevanja v obalnih območjih Britanske Kolumbije.

IO GMDS