Predava: Timotej Verbovšek
Lokacija:
- v živo: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, predavalnica 232 (Ljubljana, Aškerčeva cesta 2, 2. nadstropje levo) ali
- video prenos: Zoom – https://us02web.zoom.us/j/88087916452 (Meeting ID: 880 8791 6452).
Za vstop na Filozofsko fakulteto je potrebno izpolnjevati pogoj PCT.
Senčeni modeli višin so uveljavljen »pogled« na površje, ki ga uporabljamo geologi pri preučevanju nastanka površja, natančneje pri preučevanju sprememb v površju, ki nastanejo zaradi naravnih in antropogenih procesov erozije, plazenja, posedanja ipd. Žal imajo ti modeli precejšnjo omejitev, saj je vizualna interpretacija, osnovana na teh modelih, namreč zelo odvisna od smeri in tudi od naklona vira osončenosti. V izogib tem težavam so različni avtorji predlagali številne rešitve oz. alternativne pristope, s katerimi nadomeščajo klasični senčen model višin s senčenjem iz preferenčne smeri. Med te sodijo npr. metode pozitivne in negativne odprtosti (Positive & Negative Openness), faktor vidnosti neba (Sky-View Factor, SVF), Red Relief Image Map (RRIM), senčenje v več smereh ipd. Tudi te metode imajo določene slabosti oz. omejitve, najpogostejša je uvedba umetnih barv, ki sicer lahko pomagajo pri interpretaciji, lahko pa so tudi moteče. Med novejšimi alternativnimi metodami je kombiniranje omenjenih pristopov z metodo VAT (Visualization for Archaeological Topography). Čeprav poimenovanje napeljuje na uporabo v arheologiji, je metoda uporabna tudi pri geoloških in geomorfoloških analizah, saj smo jo uporabili za detekcijo in preučevanje izbranih plazov v Vipavski dolini, primerna pa je tudi za analizo kraških oblik. Metoda se je izkazala za zelo dobro nadgradnjo in celo alternativo uveljavljenim senčenim modelom, saj omogoča boljši vpogled v osnovne elemente plazov, npr. odlomni robovi, nagubanost plazovitega površja, zaledne razpoke.
Timotej Verbovšek je profesor na Oddelku za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti in predstojnik Katedre za aplikativno geologijo na tem oddelku. Njegova pedagoška in raziskovalna področja so vezana na različne veje geologije, predvsem na inženirsko geologijo, geomorfometrijo in kras. Bil je predsednik Slovenskega geološkega društva, tajnik Slovenskega hidrogeološkega društva, aktiven pa je tudi pri raziskovalnih in drugih projektih.