Kdaj:
14 marec, 2024 @ 17:00 – 18:00
2024-03-14T17:00:00+01:00
2024-03-14T18:00:00+01:00
Vabljeni na redni občni zbor Geomorfološkega društva Slovenije, ki bo potekal v četrtek, 14. marca 2024, na Oddelku za geografijo FF (Aškerčeva 2, predavalnica 208) s pričetkom ob 17.00.
Dnevni red:
1) Izvolitev delovnega predsedstva in verifikacijske komisije
2) Poročilo o delu društva v letu 2023
3) Finančno poročilo o delu društva v letu2023
4) Poročili nadzornega odbora in disciplinske komisije
5) Razprava o poročilih in njihova potrditev
7) Program dela za leto 2024
8) Članarina
9) Razno
Občni zbor in predavanje bo možno spremljati tudi preko Zooma: https://uni-lj-si.zoom.us/j/96833990763.
Po Občnem zboru, predvidoma ob 18.00, bo sledilo predavanje dr. Eve Mencin Gale o geološkem in geomorfološkem razvoju medgorskih bazenov v severovzhodni Sloveniji
Opis predavanja:
Razvoj pokrajine v obdobju pliocena in kvartarja je bil pod močnim vplivom podnebnih sprememb in tektonskih premikov. Te spremembe so bile še posebno izrazite v dinamičnem območju evropskih Alp in njihovega predgorja, kjer so se odlagali pliocensko-kvartarni terestrični sedimenti. Kolizija Evropske in Jadranske mikroplošče in spremljajoči tektonski procesi so povzročili nastanek več medgorskih bazenov med drugim slovenjgraškega, nazarskega, velenjskega, celjskega in dravsko-ptujskega. V teh bazenih so ohranjeni pliocensko-kvartarni sedimenti, ki so se odlagali v pretežno rečnem okolju. Sedimenti so ohranjeni v sistemih teras, kot je značilno za območja z relativnim dvigovanjem površja. Pri tem so starejše pliocenske-zgodnjepleistocenske terase ohranjene na najvišjih, mlajše srednje-poznopleistocenske pa na najnižjih predelih. Raziskave kvartarnih sedimentov so sprva temeljile na analizi morfologije in sestave sedimentov. Način raziskav v kvartarni geologiji so v zadnjih dvajsetih letih korenito spremenili razpoložljivost visoko-resolucijskih modelov površja in razvoj metod numeričnih datacij. Slednje so omogočile ne le določitve starosti sedimentov in korelacije med različnimi območji, temveč tudi izračun hitrosti sedimentacije in kvantifikacijo tektonskih procesov. V okviru preteklega ARIS projekta 38184 ter v okviru trenutno potekajočega postdoktorskega ARIS projekta Z1-50029 se osredotočamo na opredelitev geomorfologije, geneze, provenience in starosti teh sedimentov s pomočjo geomorfoloških, sedimentoloških in geokronoloških metod.
Upamo, da se vidimo v čim večjem številu!
