Category Archives: Ekskurzije

KDAJ: sobota, 5. 4. 2014

OD TEKTONSKE GEMORFOLOGIJE DO SEIZMOTEKTONSKEGA MODELA LJUBLJANSKE KOTLINE

vodja: dr. Petra Jamšek Rupnik
Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija, petra.jamsek@geo-zs.si

Ljubljanska kotlina je najgosteje naseljeno, najbolj urbanizirano in gospodarsko najrazvitejše območje Slovenije, istočasno pa je to območje tudi zmerno seizmično aktivno z najmočnejšim zgodovinskim potresom leta 1895 (M 6.1, Imax VIII-IX EMS-98), ki je povzročil obsežno gmotno škodo in žrtve v Ljubljani. Kljub prepoznani potresni ogroženosti tega območja so prelomi, ob katerih bi lahko nastali močni potresi, slabo poznani. Da bi ugotovili, kateri so aktivni prelomi, kakšna je njihova geometrija, ali so segmentirani, kako dolgi so njihovi segmenti, kakšna je povprečna hitrost premika ob posameznem prelomu, ali lahko ob njih nastanejo močni potresi in kakšna je lahko pričakovana magnituda ter kako ti prelomi uravnavajo deformacije v kontekstu širše tektonske zgradbe Slovenije znotraj Alpsko-Dinarske kolizijske cone, je bila s tektonsko-geomorfološkim pristopom izvedena raziskava aktivnih prelomov v Ljubljanski kotlini.

Aktivni prelomi so bili identificirani z geomorfološkim kartiranjem v regionalnem merilu na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja. Desnozmični Savski prelom in reverzni Vodiški prelom sta bila podrobno raziskana z geomorfološkimi analizami prostorskih topografskih podatkov in terenskim delom. Študija teh dveh prelomov je bila usmerjena v opis geomorfoloških indikatorjev za aktivnost, določitev kinematike, geometrije in segmentacije preloma ter oceno premikov in starosti geomorfoloških indikatorjev.

Pridobljeni podatki so omogočili kvantitativno določitev kvartarne aktivnosti Savskega in Vodiškega preloma. Poleg tega je bil z uporabo empiričnih zakonov in na podlagi geometrijskega tipa segmentacije ocenjen seizmogeni potencial obeh prelomov. Ocenjeno je bilo, da se na posameznem segmentu Savskega preloma lahko zgodijo potresi z magnitudami 5.4-6.8, na Vodiškem prelomu pa potresi z magnitudami 5.9-6.5. Na Vodiškem prelomu so bile izvedene tudi geofizikalne raziskave (visokoločljiva refleksijska seizmika, refrakcijska seizmika in georadar) ter paleoseizmološki izkop, s katerim so bile ugotovljene obpotresne deformacije mladih sedimentov tik pod površjem. Rezultati tega dela in obširen pregled dostopnih podatkov so omogočili predlagati strukturni in seizmotektonski model Ljubljanske kotline (sensu stricto, t.j. brez Barja), ki pojasnjuje kinematiko aktivnih prelomov in strukturni razvoj kotline ter omogoča nov vpogled v potresno nevarnost tega območja.

Na ekskurziji bodo podrobneje predstavljeni rezultati seizmotektonskih raziskav Ljubljanske kotline, seznanili se bomo z uporabo tektonsko geomorfološkega pristopa ter si ogledali tektonske deformacije površja ob dveh aktivnih prelomih: ob Savskem prelomu, ki poteka ob severnem robu Ljubljanske kotline in ob Vodiškem prelomu na Kranjsko-Sorškem polju severno od Smledniškega grebena. Pot nas bo vodila preko Ljubnega, kjer se bomo spoznali s problematiko aktivne tektonike Ljubljanske kotline, nadaljevali pa bomo z ogledom tektonskih deformacij površja ob Savskem prelomu v Tržiču in dalje mimo Povja in Preddvora na Štefanji Gori. Nato si bomo v Velesovem ogledali Cerkeljsko prelomno stopnjo in v Hrašah Vodiško prelomno stopnjo, zaključili pa bomo s povzetkom dneva v seizmotektonski model Ljubljanske kotline.

Terenske točke:

1. Ljubno
2. Brezje pri Tržiču
3. Povje
4. Preddvor
5. Štefanja Gora
6. Velesovo
7. Hraše
8. Smlednik

Zberemo se v Vodicah pri trgovini (Kopitarjev trg 1) ob 9 h, kjer se bomo po potrebi prerazporedili po avtomobilih in nadaljevali s čim manjšim številom avtomobilov.

Predhodne prijave na naslov mateja.ferk@zrc-sazu.si – do najkasneje 2. 4. 2014.

Vljudno vabljeni!

Na ekskurziji si bomo ogledali ilirskobistriški fosilni plaz. Po mehanizmu zdrsa je to rotacijski plaz, ki po velikosti spada med večje tovrstne plazove v svetovnem merilu (površina okoli 20 km², prostornina okoli 5 km³). Planarni plazovi dosegajo večje dimenzije. Kot zanimivost je dobro vedeti, da meri najmanjša slovenska občina Odranci 6,8 km² in da imamo v Sloveniji 13 občin, ki so manjše od ilirskobistriškega plazu.

Na plazu so še vedno ohranjeni vsi morfološki elementi aktivnega plazu; čelo, splazela gmota (masa), povratno pobočje, robna kadunja (kotanja), robno pobočje in odlomni rob. Robno pobočje je polkrožno in tvori mogočen zatrep, ki meri v širino 5 km.

Ogled pričnemo v Knežaku, kjer si bomo ogledali erozijsko okno, kjer je mogoče proučevati zgradbo čela splazele gmote, nato se bomo ustavili na parkirišču pred Šembijami od koder se odpira pogled na severozahodni del robne kadunje in severozahodni bok spolzele gmote. Sledi vožnja do Kosez od koder je lep pogled na čelo plazu. Tu bo shematsko predstavljena rekonstrukcija hribovja nad Ilirsko Bistrico pred nastankom plazu. Iz Kosez se odpeljemo do kamnoloma Gabrovec na jugovzhodnem koncu robne kadunje, kjer bi bilo mogoče proučevati strukturo drsne cone plazu. Od kamnoloma se odpeljemo do Trnovske bajte, kjer je odlomni rob sekundarnega plazu in ob njem do križišča nad vrhom Kosmule, kjer bomo pustili avtomobile. Od tu se odpravimo peš na Bele ovce na jugovzhodnem delu Volovje Rebri, kjer se nam bo odprl prečudovit pogled na celotni odlomni rob, robno pobočje, robno kadunjo, povratno pobočje in sekundarni plaz ter posamezne bloke v njem (npr. Kosmule, Špičasti hrib idr.). Na povratku se bomo ustavili na dnu robne kadunje, kje je mogoče opazovati periglacialne spremembe in se preko spolzele mase odpeljali v Ilirsko Bistrico.

Zbirališče v Knežaku pred okrepčevalnico Zala, ob 9. uri. Ko se pripeljete iz Pivke takoj na levi.

V primeru slabega vremena, bomo ekskurzijo prestavili na eno od sobot v novembru. 
Prevoz si uredite udeleženci sami, zgolj v informacijo pa prosim, da svojo udeležbo na ekskurziji prijavite na irena.mrak@siol.net, in sicer do vključno 24.10.2013.

Vabljeni ste na strokovno ekskurzijo na Snežnik, ki bo v soboto, 15.6.2013.

Na ekskurziji bodo predstavljeni rezultati zadnjih raziskav sledov poledenitve na širšem območju Snežnika. Ogledali si bomo ledeniške akumulacije na območju Praprotne drage, Gomanc, Sviščakov in Grde drage. Odpravili se bomo tudi na območje severno od Snežnika v bližino Mašuna in Šetinovega laza.

Pričetek ekskurzije bo ob 9.30 uri izpred gradu Snežnik pri Kozariščah na Loškem polju. Potrebujete lasten prevoz. Prijave potekajo do 10.6.2013, in sicer na e-mail uros.stepisnik@gmail.com.

Ekskurzijo bosta vodila dr. Uroš Stepišnik in Manja Žebre

Vabimo vas na ekskurzijo
Osameli fluvialni relief Notranjske,
ki bo potekala v soboto, 10. 3. 2012.

Vodja: dr. Andrej Mihevc, ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna

8.30:  Zberemo se v Gornjem Logatcu (30 minut po avtocesti iz Ljubljane). Izvoz iz avtoceste Logatec, prvo krožišče naravnost, drugo krožišče levo, pri Z, smer Idrija. Nato 1 km, v centru Gornjega Logatca, parkirišče desno pred trgovino, levo bife, blizu je cerkev, grad.

Predvidena pot:
Kalce – Hrušica – Streliški vrh – Šmihel – Landol – Orehek – Pivka-Zagorje – Šilentabor – Kilovče – Podstenje – Bistrica – Zarečje – Ribnica – Košana – Dolnje ležeče – Divača – avtocesta

Vsebina:
Osameli fluvialni relief Notranjske
V fluvialnem reliefu nekega povodja je strmec od vršnih slemen do erozijske baze zvezen, zvezno se navzdol povečuje vodna količina reke, njena erozijska in transportna moč, tovor in sedimenti. Zvezno in soodvisno se spreminja tudi relief. Na Notranjskem prevladuje kraški relief. Med apnenci in dolomiti je tudi nekaj nekarbonatnih kamnin. Na njih so se razvile prostorsko izolirane in neodvisne krpe fluvialno-denudacijskega reliefa. Obdane so s krasom, ki tudi na različne načine vpliva na oblikovanje fluvio-denudacijskega površja.
V delu, kjer je kraško površje nad fluvialnim reliefom, je fluvialni relief manj razčlenjen, saj kras drenira padavinsko vodo v oddaljene izvire tako, da ta ne vpliva na bližnji fluvialni releif. Tu so  pobočja manj razčlenjena oziroma ni erozijskih jarkov. V delu, kjer je fluvialni relief nad krasom, kras zaradi odpornosti eroziji inhibira poglabljanje fluvialnih dolin. Površinski pobočni procesi, ki bi s krasa vplivali na fluvialni relief pa so omejeni le na območja močnejše tektonike in strukturnih stopenj.
Na ekskurziji si bomo ogledali reliefne oblike in pojave osamljenega fluvialnega reliefa pod Streliškim vrhom na Hrušici, pri Šmihelskih in Stranskih ponikvah, pri Lokvi in Šmihelu ter Landolu v Pivški kotlini, nato pa še osamljeni relief roba Brkinov in Košanske doline.
Te enote osamelega fluvialnega reliefa se med seboj močno razlikujejo. S pomočjo analize reliefa pa lahko ocenimo specifične pogoje razvoja vsake osamele krpe fluvialnega reliefa, to pa služi boljšemu razumevanje krasa.

V primeru slabega vremena, bomo ekskurzijo prestavili  – predvidoma bo do srede, 7.3. že znano ali je izvedba ekskurzije možna.

Prevoz si uredite udeleženci sami, zgolj v informacijo (koga lahko v Gornjem Logatcu pričakujemo) pa prosim, da svojo udeležbo na ekskurziji prijavite na irena.mrak@siol.net, in sicer do vključno 7.3.2011.