Občni zbor GMDS

Spoštovane in spoštovani,

vabljeni na redni letni občni zbor Geomorfološkega društva Slovenije, ki bo v ponedeljek, 12. 3. 2018 ob 17.00 uri v Dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Občni zbor bo potekal po sledečem dnevnem redu:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva in sprejem dnevnega reda
  2. Poročilo predsednice o delu društva v letu 2017
  3. Finančno poročilo blagajničarke za leto 2017
  4. Poročili nadzornega odbora in disciplinskega razsodišča
  5. Razprava o poročilih in njihova potrditev
  6. Program dela za leto 2018
  7. Finančni načrt za leto 2018
  8. Razno

Po zaključku občnega zbora, predvidoma okoli 18.00 ure, bo sledilo predavanje dr. Uroša Stepišnika o geodiverziteti.

V okviru predavanja nas bo predavatelj seznanil s konceptom geodiverzitete in njenega vrednotenja. Predstavljeni bodo sodobni pristopi vrednotenja geodiverzitete v Sloveniji in po svetu. Ovrednotena bo vloga geomorfologov pri nadaljnjem razvoju koncepta vrednotenja nežive narave.

Vljudno vabljeni.
IO GMDS

Monitoring of alpine natural hazards by means of UAV´s

V sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU in Komisijo za uporabo geografskih informacijskih sistemov pri varovanju okolja ZGS (SCGIS Slovenia) smo 22. decembra 2017 organizirali predavanje z naslovom Monitoring of alpine natural hazards by means of UAV´s – case studies from Austria. Avtorji predavanja so bili Wolfgang Sulzer, Gernot Seier (Institute for Geography and Regional Sciences, University Of Graz, Graz, Austria) in Viktor Kaufmann (Institute for Geodesy, Graz University of Technologies, Graz, Austria). Predaval je Wolfgang Sulzer.

Povzetek predavanja (v angleškem jeziku):
UAVs are unmanned and largely autonomously operating aircrafts, which can usually be equipped with imaging systems (video, camera) or other sensors. In recent years, they have increasingly been used for geoscientific issues. Within the framework of the NAWI GRAZ (Natural Sciences Graz) cooperation the Institute for Geography and Regional Sciences (University of Graz) and the Institute for Geodesy (Graz University of Technology) investigate the question of how UAVs can be used to map and quantify changes in the earth’s surface as a meaningful supplement or alternative to conventional research methods. Especially in hard-to-reach alpine areas or in areas that are at risk due to ongoing active processes, such systems offer the possibility of providing high-quality geodata without putting people at risk. 

In this presentation, the authors document the use of UAVs in the field of recognizing and detection of alpine natural hazards on the basis of current projects. For example, following the floods in 2011 and 2017 in the area around the town Oberwölz (Upper Styria), the collection and quantification of increasing fluvial morphological processes (especially sediment load) are in the focus of interest. In the limestone alpine area, the technically similar study for the determination of sediment dynamics in a channel with episodic water flow and high morphodynamics (Langgriesgraben, National Park Gesäuse) is presented. At the Lärchberg / Galgenwald near Murau (Upper Styria) UAV aerial surveys are used to observe and analyze an active landslide area. Finally, the glacier dynamics, in particular the ice breakup at the glacier tongue of the “touristic” Pasterze glacier (National Park Hohe Tauern) will be presented.

In all studies, the challenges of the high alpine environment and the accuracy estimation of the research results are compared with other detection methods, such as ALS or TLS or simply field work. In addition, there are restrictions on accessibility, regulatory (legal) requirements (e.g. UAV law), technical limits or difficult weather conditions (wind, low temperatures, snow, etc.).

PDF datoteka predavanja je dostopna tukaj.

Predavanje je organiziral:
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v sodelovanju z
Geomorfološkim društvom Slovenije ter
Komisijo za uporabo geografskih informacijskih sistemov pri varovanju okolja ZGS.

Zemeljski plazovi – obvladljiv naravni pojav?

Vljudno vas vabimo na predavanje z naslovom Zemeljski plazovi – obvladljiv naravni pojav?, ki bo v torek, 5. decembra 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Predaval bo dr. Jernej Jež z Geološkega zavoda Slovenije. 

Povzetek predavanja:
Zemeljski plazovi so v reliefno razgibanih in geološko pestrih območjih kot je Slovenija lahko resna naravna grožnja infrastrukturi, človeku in njegovemu imetju. Zavedati se moramo, da so tovrstni dogodki v geološki zgodovini nekaj povsem običajnega in jih lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Kljub temu so večinoma obvladljiv pojav in nas ne bodo presenečali, če bomo nanje dobro pripravljeni. Med pomembnejše preventivne ukrepe sodijo opozorile karte verjetnosti nastajanja plazov, skalnih podorov in drobirskih tokov. Seveda pa se morajo tovrstne strokovne podlage upoštevati pri umeščanju objektov v prostor, kot tudi že pri predhodnem načrtovanju rabe prostora. Marsikje bi bilo mogoče z minimalnimi stroški posledice pričakovanega plazenja izrazito omejiti ali se jim celo izogniti. Pri raziskavah in napovedovanju pobočnih masnih premikov je mogoče s pridom izkoristiti tudi hitro razvijajoče in lažje dostopne metode daljinskega zaznavanja.

Ekskurzija v Frmilsko dolino

Nov datum: ekskurzija bo potekala v soboto, 18. novembra 2017.
Za udeležbo se prosim prijavite najkasneje do srede, 15. novembra, na elektronski naslov: mateja.ferk@zrc-sazu.si


Vljudno vas vabimo na ekskurzijo Geomorfološkega društva Slovenije v Frmilsko dolino, ki bo v soboto, 3. junija 2017. Vodil jo bo Igor Bahar, učitelj geografije na II. osnovni šoli v Rogaški Slatini.

Polgoli kras Frmilske doline v Krajinskem parku Boč – Donačka gora

Vodja ekskurzije: Igor Bahar, učitelj geografije na II. Osnovni šoli v Rogaški Slatini
Datum: 18. november 2017
Predstavitveni film si lahko ogledate na tej povezavi: Kras Frmilske doline

Na vzhodnem robu slovenskega krasa imamo šolski primer pokrajine, v kateri se je zakrasevanje površja »ravnokar« pričelo. Zato imamo ohranjene oblike iz 3 razvojnih faz zakrasevanja: iz pokritega, polgolega in golega krasa. Frmilska dolina je prvotno površinsko porečje na nekarbonatnih kamninah, ki pa je z erozijo površja nasedlo na karbonatno podlago in se pretočilo v podzemlje. Iz nekdaj enotnega porečja je nastalo 14 aktivnih zaporednih slepih dolinic, 6 že zakraselih slepih dolinic in še 8 navadnih zakraselih dolinic. Na ekskurziji si bomo ogledali številne kraške pojave v nekarbonatnih in karbonatnih kamninah ter spoznali začetne faze zakrasevanja rečnega reliefa.

Nekaj glavnih oglednih točk

  1. Številni požiralniki na stiku nekarbonatnih in karbonatnih kamnin.
  2. Umikalni stadiji nastanka zaporednih slepih dolin in z njimi povezan nastanek današnjih vrtač.
  3. Zakraseli meandri ter ježe in terase (ravniki) nad njimi; meandri nekdanjega površinskega potoka.
  4. Zakrasele rečne doline v nadaljevanju še aktivnih dolin s površinskim odtokom.
  5. Udorna stena, ki je nastala z rušenjem jamskega stopa.
  6. Presihajoče mlake in poplavne ravnice nad požiralniki.
  7. Sufozijske vrtače in suhe dolinice v plitvih nekarbonatnih kamninah.
  8. Uravnoteženost zakrasevanja karbonatnih kamnin z erozijo nekarbonatnega površja.
  9. Neotektonsko terasasto preoblikovanje površja doline.

Zberemo se v Rogaški Slatini (pri II. Osnovni šoli na ulici Kozjanskega odreda) ob 9 uri, kjer se bomo po potrebi prerazporedili po avtomobilih in nadaljevali s čim manjšim številom avtomobilov.

Udeležba na ekskurziji je brezplačna, vas pa prosimo, da udeležbo napoveste na elektronski naslov: mateja.ferk@zrc-sazu.si

 

Vabljeni na predavanje o Radovniškem ledeniku

Vljudno vas vabimo na predavanje z naslovom Radovniški ledenik iz obdobja zadnje poledenitve, ki bo v sredo, 10. maja 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana. Predaval bo Luka Serianz z Geološkega zavoda Slovenije.

Povzetek predavanja:
Značilne geološke in geomorfološke oblike v dolini reke Radovne kažejo na pojavljanje poledenitev v različnih obdobjih v pleistocenu. Poleg delovanja ledenika pa je današnja geomorfologija v dolini Radovne posledica tudi aluvialnih procesov. Na izrazit vpliv aluvialnih procesov kažejo številne ledeniško-rečne terase, ki se pojavljajo v celotni dolini, predvsem pa v njenem srednjem in spodnjem delu. Za rekonstrukcijski model, ki temelji predvsem na preteklih opazovanjih hidrogeoloških razmer v dolini, sta bila uporabljena matematično modeliranje in terensko kartiranje. Sledovi zadnje obsežne poledenitve v kateri je deloval Radovniški ledenik so ponekod v dolini še dovolj ohranjeni, da jih je možno uporabiti za validacijo matematičnega modela.

IO GMDS