Prijazno vas vabimo na predavanje dr. MATEJE FERK z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU z naslovom ZATREPNE DOLINE KOT ORODJE ZA REKONSTRUKCIJO PALEOOKOLJSKIH RAZMER NA NULLARBORJU V AVSTRALIJI
Predavanje bo v četrtek, 26. novembra 2015, ob 17. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.
Vabljeni!
Povzetek:
Nullarbor (brezdrevesna planota) je ena največjih in najbolj uravnanih kraških planot na svetu. Meri okoli 200.000 km2 in se razteza od Velike Viktorijine puščave na severu do Južnega oceana na jugu, kjer se nenadno zaključi z do 100 m visokimi klifi. Klife na dveh območjih od obale ločita do 30 m visoki priobalni ravnici Roe in Israelite. Nullarbor sestavljajo različni apnenci, ki so se odlagali od eocena do miocena. Tektonsko in izostatično dviganje južnega dela Avstralije je pred 15 milijoni let povzročilo regresijo morja in od takrat je planota izpostavljena denudaciji. Priobalna ravnica Roe je iz kalkarenita, ki je bil odložen med transgresijo morja v pliocenu, pokrivajo pa ga holocenske sipine, ki v večjem delu prekrivajo tudi priobalno ravnico Israelite. Razvite so značilne kraške oblike: vodoravne jame, brezna, udornice ter dayasi (korozijske kotanje sušnih območij). Naše raziskave v zadnjih letih so razkrile obstoj zatrepnih dolin na klifih, ki so odmaknjeni od obale. V zgornjih delih nekaterih zatrepnih dolin smo odkrili jame in sigo na bistveno višji nadmorski višini od današnje gladine kraške vode, kar kaže na njihovo genetsko povezanost s preteklimi hidrološkimi razmerami na Nullarborju. Z datacijsko metodo U-Pb je bila ugotovljena starost sige na 3,6 milijona let. Ta ugotovitev postavlja obdobje zakrasevanja v čas humidnega pliocenskega podnebja. V sledečem čedalje sušnejšem podnebju je gladina kraške vode upadala skladno z zniževanjem gladine morja. V recentnih razmerah so zatrepne doline hidrološko neaktivne, podvržene so zlasti pobočnim procesom in občasnemu površinskemu spiranju koluvija.
IO GMDS