Geomorfološke značilnosti Kube, s poudarkom na krasu

Vljudno vas vabimo na predavanje Jureta Košutnika, z naslovom
»Geomorfološke značilnosti Kube, s poudarkom na krasu«.

Predavanje bo v četrtek, 24. 4. 2014, ob 17.00, v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek:
Kuba je največji Karibski otok in leži med 19⁰ in 24⁰ severne geografske širine ter 74⁰ in 85⁰ zahodne geografske dolžine. Najvišji vrh je je Pico Torquino v gorovju Sierra Maestra, z nadmorsko višino 1.974 m. Dve tretjini ozemlja obsegajo uravnave ali nizka gričevja. Kljub nizki povprečni nadmorski višini (100 m) ponuja Kuba raznolike pokrajinske tipe, ki so posledica razlik v litologiji, izostazije morske gladine, stopnje zakraselosti ter klimatskih dejavnikov.

Na predavanju se bomo seznanili z glavnimi geomorfološkimi značilnostmi Kube, s poudarkom na krasu in kraških pojavih. Kras pokriva okrog 66% ozemlja Kube in se pojavljajo v karbonatnih kamninah z različno diagenetsko zgodovino in starostjo od Jure do Holocena. Najbolj zanimivi kraški pojavi so v pokrajinah z višjim reliefom in najstarejšimi kamninami ter v nizkem obalnem pasu kvartarnih kamnin.

Najmlajše karbonatne kamnine obdajajo Kubo z vseh strani. Kjer se relief od morske gladine strmo vzpne jih najdemo v ozkem pasu, kjer pa prevladuje nizek relief, tvorijo obširna brakična močvirja, ki zvezno prehajajo v plitvo morje karbonatne platforme. Abrazijske morske terase in suhe doline so značilnost ozkih pasov kvartarnih karbonatov vzhodne Kube. Za nizki obalni kras pa so značilne jame tipa »flank margin«, cenote in sladkovodni izviri. Primer krasa v miocenskih karbonatih je sistem treh jam v uravnanem površju dvignjenem do 100 metrov nad morjem blizu mesta Matanzas. Najstarejša turistična jama na Kubi je Cueva de Bellamar, ki ima štiri nivoje in je zapolnjena s kalcitnimi in aragonitnimi kristali in številnimi helektiti.

Značilni tropski kras mogot v hribovju Sierra de los Organos s središčem pri mestu Vinales je razvit v narivni zgradbi zahodne Kube, kjer se menjavajo plitvomorski jurski apnenci in nekarbonatne kamnine. Mogote so strme, do 200 metrov visoke vzpetine, delno zraščene pri vznožju, ponekod pa povsem ločene z robnimi kraškimi polji z uravnanim dnom v višini piezometra. Za kras mogot na Kubi, fencgong kras po Kitajski terminologiji, je Gams ponudil izraza kopasti in stogasti kras. Pri Vinalesu je tudi najdaljša kubanska jama, 46 km dolga Gran Caverna de Santo Tomas, kjer si na 65 višinskih metrih sledi sedem nivojem rovov, ki jih prekinjajo udornice z bujnim tropskim rastjem.

IO GMDS