Spoštovani,
našega nedavno preminulega častnega člana akademika prof. dr. Ivana Gamsa se bomo posebej spomnili v sredo, 16. 4. 2014, ob 17.00, v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 16, v Ljubljani.
Profesor Gams je s svojim nemirnim in vedno iščočim raziskovalnih duhom ustvaril izjemno obsežen bibliografski opus, s katerim je posegal na zelo različna področja geografije in s svojimi inovativnimi in prodornimi idejami venomer iskal nove raziskovalne izzive in odgovore nanje.
Dr. Jurij Kunaver, dr. France Šušteršič, dr. Karel Natek in dr. Andrej Mihevc nam bodo skozi svoje pripovedi osvetlili izbrana raziskovalna področja, na katerih je aktivno deloval prof. Ivan Gams.
dr. Jurij Kunaver – Akademik prof. dr. Ivan Gams in slovenska kraška terminologija
Slovenski geografi in krasoslovci so se na pobudo Ivana Gamsa prvič posvetovali o kraški terminologiji že leta 1962, nato je bil na njegovo pobudo leta 1971 v Ljubljani organiziran o tej temi še znanstveni simpozij, leta 1973 pa je pod njegovim uredništvom in vodstvom izšla Slovenska kraška terminologija, opremljena tudi s tujejezičnimi sopomenkami. S tem je skupaj s sodelavci ustvaril pogoje za njen enakopraven mednarodni položaj ob boku drugih terminologij, ki so slovenski sledile šele pozneje. Predavanje bo poleg vloge Ivana Gamsa osvetlilo še nekatere druge vidike in probleme nastajanja te terminologije ter njen današnji pomen.
dr. France Šušteršič – Prispevek prof. dr. Ivana Gamsa k poznavanju speleogeneze
Od skupno 1242 Gamsovih bibliometričnih enot se jih – po subjektivni oceni – speleogeneze bolj ali manj dotika 87, to je 7 % celote. Zaradi izredne kompleksnosti njegovega opusa je mejo s širše pojmovano gemorfologijo krasa ali celo geografijo krasa težko potegniti. Še težje pa je klasificirati ta izbirek. Razdelil sem ga v šest vsebinsko približno konsistentnih skupin: Znanstvena speleogeneza (20%), Speleomorfologija (17%), Manjši prispevki (37%), Izraba jam in razno (20%), Knjiga (2%) ter Mentorstva (5%). Z izjemo raziskav, povezanih s kemizmom prenikle vode (korozija, sigotvornost) v njegovem delu izrazite usmerjenosti na posamezna ožja področja ni; enako ni velikih (naravoslovnih) sintez. Je pa s podrobnimi opažanji, konstruktivno kritiko ali drobnimi dognanji, vključenimi v študije posameznih jam ali spletov prispeval skorajda na vseh področjih. Njegov najpomembnejši prispevek k slovenskemu krasoslovju vidim v tem, da je dotedanje opisovanje podzemskega sveta, ki je v korist tekočega besedila in dobrega sloga kdaj pa kdaj žrtvovalo znanstveno doslednost, nadomestil z brezkompromisnim iskanjem in navajanjem dejstev, kar pravzaprav pomeni »izmeriti kar se pač izmeriti da«. To bi ne bilo mogoče brez njegove tako rekoč neverjetne razgledanosti po sodobni literaturi, in kajpak, obsežnih mednarodnih stikov. Od Gamsovega nastopa dalje proučevanje speleogeneze na slovenskem hodi vštric s najprodornejšimi svetovnimi trendi.
dr. Karel Natek – prispevek prof. dr. Ivana Gamsa k preučevanju naravnih nesreč
Kot pobudnik za ustanovitev revije UJMA, specializirane revije o naravnih nesrečah, je za celovit prikaz Gamsovega širokega znanstvenega delovanja potrebno izpostaviti tudi njegov prispevek h geografskemu preučevanju naravnih nesreč. Čeprav se je v veliki meri posvečal krasu, se je že na začetku kariere lotil snežnih plazov, pozneje pa tudi drugih naravnih nesreč. Neizbrisno sled v geografiji naravnih nesreč pa je prof. Gams začrtal v 80. letih prejšnjega stoletja kot eden od organizatorjev dveh znanstvenih simpozijev, slovenskega in jugoslovanskega, o naravnih nesrečah v Ljubljani, iz katerih je izšla revija Ujma in dobršen del še vedno uporabne metodologije preučevanja naravnih nesreč.
dr. Andrej Mihevc – Akademik prof. dr. Ivan Gams in meritve kraške denudacije
Kras nastaja z raztapljanjem kamnin, zato je poznavanje tega procesa ključno za njegovo razumevanje. Prof. Gams je to vprašanje razumel in obdelal celostno. Meril je raztapljanje kraških kamnin, opazoval količino raztopljenih in iz sistema odnesenih karbonatov ter meritve povezoval z reliefnimi oblikami v podzemlju in na površju. Preleteli bomo njegov prispevek k razumevanju korozije in denudacije kot splošnega in oblikotvornega procesa.
Vljudno vabljeni!
IO GMDS