KDAJ: sobota, 5. 4. 2014
OD TEKTONSKE GEMORFOLOGIJE DO SEIZMOTEKTONSKEGA MODELA LJUBLJANSKE KOTLINE
vodja: dr. Petra Jamšek Rupnik
Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija, petra.jamsek@geo-zs.si
Ljubljanska kotlina je najgosteje naseljeno, najbolj urbanizirano in gospodarsko najrazvitejše območje Slovenije, istočasno pa je to območje tudi zmerno seizmično aktivno z najmočnejšim zgodovinskim potresom leta 1895 (M 6.1, Imax VIII-IX EMS-98), ki je povzročil obsežno gmotno škodo in žrtve v Ljubljani. Kljub prepoznani potresni ogroženosti tega območja so prelomi, ob katerih bi lahko nastali močni potresi, slabo poznani. Da bi ugotovili, kateri so aktivni prelomi, kakšna je njihova geometrija, ali so segmentirani, kako dolgi so njihovi segmenti, kakšna je povprečna hitrost premika ob posameznem prelomu, ali lahko ob njih nastanejo močni potresi in kakšna je lahko pričakovana magnituda ter kako ti prelomi uravnavajo deformacije v kontekstu širše tektonske zgradbe Slovenije znotraj Alpsko-Dinarske kolizijske cone, je bila s tektonsko-geomorfološkim pristopom izvedena raziskava aktivnih prelomov v Ljubljanski kotlini.
Aktivni prelomi so bili identificirani z geomorfološkim kartiranjem v regionalnem merilu na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja. Desnozmični Savski prelom in reverzni Vodiški prelom sta bila podrobno raziskana z geomorfološkimi analizami prostorskih topografskih podatkov in terenskim delom. Študija teh dveh prelomov je bila usmerjena v opis geomorfoloških indikatorjev za aktivnost, določitev kinematike, geometrije in segmentacije preloma ter oceno premikov in starosti geomorfoloških indikatorjev.
Pridobljeni podatki so omogočili kvantitativno določitev kvartarne aktivnosti Savskega in Vodiškega preloma. Poleg tega je bil z uporabo empiričnih zakonov in na podlagi geometrijskega tipa segmentacije ocenjen seizmogeni potencial obeh prelomov. Ocenjeno je bilo, da se na posameznem segmentu Savskega preloma lahko zgodijo potresi z magnitudami 5.4-6.8, na Vodiškem prelomu pa potresi z magnitudami 5.9-6.5. Na Vodiškem prelomu so bile izvedene tudi geofizikalne raziskave (visokoločljiva refleksijska seizmika, refrakcijska seizmika in georadar) ter paleoseizmološki izkop, s katerim so bile ugotovljene obpotresne deformacije mladih sedimentov tik pod površjem. Rezultati tega dela in obširen pregled dostopnih podatkov so omogočili predlagati strukturni in seizmotektonski model Ljubljanske kotline (sensu stricto, t.j. brez Barja), ki pojasnjuje kinematiko aktivnih prelomov in strukturni razvoj kotline ter omogoča nov vpogled v potresno nevarnost tega območja.
Na ekskurziji bodo podrobneje predstavljeni rezultati seizmotektonskih raziskav Ljubljanske kotline, seznanili se bomo z uporabo tektonsko geomorfološkega pristopa ter si ogledali tektonske deformacije površja ob dveh aktivnih prelomih: ob Savskem prelomu, ki poteka ob severnem robu Ljubljanske kotline in ob Vodiškem prelomu na Kranjsko-Sorškem polju severno od Smledniškega grebena. Pot nas bo vodila preko Ljubnega, kjer se bomo spoznali s problematiko aktivne tektonike Ljubljanske kotline, nadaljevali pa bomo z ogledom tektonskih deformacij površja ob Savskem prelomu v Tržiču in dalje mimo Povja in Preddvora na Štefanji Gori. Nato si bomo v Velesovem ogledali Cerkeljsko prelomno stopnjo in v Hrašah Vodiško prelomno stopnjo, zaključili pa bomo s povzetkom dneva v seizmotektonski model Ljubljanske kotline.
Terenske točke:
- Ljubno
- Brezje pri Tržiču
- Povje
- Preddvor
- Štefanja Gora
- Velesovo
- Hraše
- Smlednik
Zberemo se v Vodicah pri trgovini (Kopitarjev trg 1) ob 9 h, kjer se bomo po potrebi prerazporedili po avtomobilih in nadaljevali s čim manjšim številom avtomobilov.
Predhodne prijave na naslov mateja.ferk@zrc-sazu.si – do najkasneje 2. 4. 2014.
Vljudno vabljeni!