Novice

Vabilo na predavanja študentov in ogled dokumentarnega filma

Vljudno vas vabimo na predavanja v okviru Geomorfološkega društva Slovenije, ki bodo v torek, 18. decembra 2018 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Svoje študijske raziskave bodo predstavili predstavniki več slovenskih
fakultet:

  • S. Stefanovski; Raziskave kopastega krasa v Sloveniji, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta UL,
  • K. Žagar; Geomorfološko kartiranje kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Oseka v Vipavski dolini, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta UL,
  • M. Kostevc; Ocena ogroženosti naselja Belca pred drobirskim tokom, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta UL.

Ob 18.15 uri pa bomo predvajali še dokumentarni film Blue Heart (https://www.youtube.com/watch?v=LadlBg9bmfg), ki obravnava ogroženost rek na Balkanu z vidika načrtov gradnje hidroelektrarn.

Kratki povzetki predavanj
Sašo Stefanovski, univ. dipl. geograf – Raziskave kopastega krasa v Sloveniji
Predstavljeni bodo rezultati raziskave kopastega krasa na štirih območjih s pomočjo DMVja in programskega orodja ArcMap. Izdelan je bil algoritem za zaznavanje kopastih vrhov in njihovih skupnnih baz. Nato so bile oblike klasificirane, kjer je bil cilj prav tako avtomatizacija postopka. Oblikam so bila dodeljena poljubna imena. Oblike so bile nato morfometricno analizirane, na terenu se je preverilo tudi ali se kopasti vrhovi pojavljajo na dolomitu, saj to v literaturi ni bilo omenjeno.

Kevin Žagar, dipl. inž. geologije – Geomorfološko kartiranje kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Oseka v Vipavski dolini
V okviru diplomskega dela je bilo izvedeno geomorfološko kartiranje širše okolice vasi Osek, v Vipavski dolini. Pobočja severnega roba Vipavske doline so v veliki meri pokrita s kvartarnimi sedimenti, ki se
vključujejo v procese pobočnih premikanj in lahko tvorijo velike gravitacijske bloke. Ti bloki so morfološko zelo izraženi, z njihovim preučevanjem pa vedno bolje razumemo, kako so te geomorfološke oblike sploh nastale. Glavno temo diplomske naloge predstavlja analiza enega teh blokov.

Miha Kostevc, dipl. inž. gozdarstva – Ocena ogroženosti naselja Belca pred drobirskim tokom
Raziskava je bila izvedena na območju naselja Belca na Gorenjskem. Terensko delo je zajemalo snemanje (posnetki RGB) območja skalnega podora z uporabo brezpilotnega letalnika. V programu Pix4D Mapper je bil
izdelan oblak točk ter pravi ortofoto posnetek (TOF), v programu ArcMAP pa digitalni model reliefa (DMR). Na območju proženja je bila na podlagi posnetkov RGB ter TOF in DMR ocenjena potencialna količina podornega
gradiva (118.000 m3), ki se lahko še sprosti. Od tega, se lahko glede na rezultate modela r.avaflow v strugi hudournika Belca ob potencialnem podoru odloži 116.000 m3 podornega gradiva. Ta količina je bila v
nadaljevanju uporabljena kot vhodni podatek za izvedbo modeliranja drobirskega toka (r.avaflow). Pri modeliranju je bilo preverjenih 10 različnih scenarijev drobirskega toka (glede na volumsko koncentracijo
drobirja v toku in glede na količino sproženega gradiva). Rezultati kažejo, da obstaja možnost nadaljnjega proženja skalnega gradiva ter možnost nastanka drobirskega toka, ki lahko ogrozi naselje Belca.

Natural hazards in France: coping strategies in flood risk management

Vabljeni na predavanje z naslovom Natural hazards in France: coping strategies in flood risk management, ki bo v ponedeljek, 20. avgusta 2018 ob 10.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Predavala bo Jennifer Deriaz, ESAIP Engineering School, Angers, Francija.

Predavanje bo v angleškem jeziku (povzetek):
The objective of this talk is to give a global overview of the main natural hazards existing on the French territory. With a special focus on floods, it will describe some of the attempts to prevent these natural events from turning into disasters, through legislation, urban planning, increased public awareness and scientific research. The example of “épisodes cévenols”, violent and localized storms usually causing floods, will be used to illustrate the situation in the Eastern Mediterranean region of France.

Predavanje organizira Geomorfološko društvo Slovenije v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU.

Tufa deposits sheltered by inland notches as indicators of Quaternary denudation rates

Vabljeni na predavanje z naslovom Tufa deposits sheltered by inland notches as indicators of Quaternary denudation rates, ki bo v četrtek, 31 maja 2018 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Predavala bo dr. Nurit Shtober-Zisu z Univerze v Haifi, Izrael.

Predavanje bo v angleškem jeziku (povzetek):
Inland notches are elongated concave-shape indentations that develop on the carbonate rocky cliffs of mountainous zones, down to the desert fringe. These unique features formed as a result of the interaction between specific lithological and climatic controls, emphasizing the importance of environment upon rock decay. The vast majority (71%) of inland notches in Israel are formed in hard, dense, and crystalline limestone deposited throughout the Turonian age. Another 27% are cut into the dolomitic sequence of the upper Albian and lower Cenomanian. The rest (2%) are dispersed in the various formations of the Cenomanian and Eocene eras. Inland notches form because of slight differences (1%–15%) in the porosity of the visor and cavity bed: the cavity bed is more porous, so more likely to erode by exfoliation and dissolution. Thus, the cavity bed retreats at a faster rate compared to the slower subaerial dissolution of the visor bed, until a critical point is reached where the visor collapses. In Israel, inland notches inhabit the same lithostratigraphic units as do large caves.

Notches are most common in semi-arid and in Mediterranean climates but mainly in areas with annual rainfall of between 400 mm and 850 mm. In more humid areas (> 900 mm/y) notches are negligible or completely absent, due to the rapid rate of chemical dissolution of carbonate rocks. In the desert fringe (200–300 mm/y), mechanical decay is accelerated and notches exhibit disintegration processes, visor collapse, and rock falls. In the desert area (< 200 mm/y), salt decay replaces the chemical decay, encouraging tafoni formation. In the Mediterranean zone, tufa stalactites and stalagmites occasionally grow within the cavity of the notch. In extremely rare cases they merge into columns, detached from the back wall. The tufa fill, both along the back wall of the notch and in detached stalagmites, is more typical of notches located on north-aspect slopes, which are characterized by a more hydric environment – that is colder, more humid and with a more stable microclimate. The Carmel tufa deposits that grew under the notches visors and on the cavity back-wall were dated by U-Th chronology at the Geological Survey of Israel using ion exchange column chemistry and MC-ICP-MS techniques. The ages were corrected for initial 230Th by using crustal average 232Th/238U atomic ratio of 4.2. In each notch the oldest tufa layer was dated giving the minimum age of the surface formation. Six layers from four tufa samples were dated giving ages spanning from 13,636 ± 834 ky to 37,562 ± 2,397 ky, implying that these notches were formed during the last glacial period, or during the last deglaciation.

Predavanje organizira Geomorfološko društvo Slovenije v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU. 

Občni zbor GMDS

Spoštovane in spoštovani,

vabljeni na redni letni občni zbor Geomorfološkega društva Slovenije, ki bo v ponedeljek, 12. 3. 2018 ob 17.00 uri v Dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Občni zbor bo potekal po sledečem dnevnem redu:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva in sprejem dnevnega reda
  2. Poročilo predsednice o delu društva v letu 2017
  3. Finančno poročilo blagajničarke za leto 2017
  4. Poročili nadzornega odbora in disciplinskega razsodišča
  5. Razprava o poročilih in njihova potrditev
  6. Program dela za leto 2018
  7. Finančni načrt za leto 2018
  8. Razno

Po zaključku občnega zbora, predvidoma okoli 18.00 ure, bo sledilo predavanje dr. Uroša Stepišnika o geodiverziteti.

V okviru predavanja nas bo predavatelj seznanil s konceptom geodiverzitete in njenega vrednotenja. Predstavljeni bodo sodobni pristopi vrednotenja geodiverzitete v Sloveniji in po svetu. Ovrednotena bo vloga geomorfologov pri nadaljnjem razvoju koncepta vrednotenja nežive narave.

Vljudno vabljeni.
IO GMDS

Monitoring of alpine natural hazards by means of UAV´s

V sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU in Komisijo za uporabo geografskih informacijskih sistemov pri varovanju okolja ZGS (SCGIS Slovenia) smo 22. decembra 2017 organizirali predavanje z naslovom Monitoring of alpine natural hazards by means of UAV´s – case studies from Austria. Avtorji predavanja so bili Wolfgang Sulzer, Gernot Seier (Institute for Geography and Regional Sciences, University Of Graz, Graz, Austria) in Viktor Kaufmann (Institute for Geodesy, Graz University of Technologies, Graz, Austria). Predaval je Wolfgang Sulzer.

Povzetek predavanja (v angleškem jeziku):
UAVs are unmanned and largely autonomously operating aircrafts, which can usually be equipped with imaging systems (video, camera) or other sensors. In recent years, they have increasingly been used for geoscientific issues. Within the framework of the NAWI GRAZ (Natural Sciences Graz) cooperation the Institute for Geography and Regional Sciences (University of Graz) and the Institute for Geodesy (Graz University of Technology) investigate the question of how UAVs can be used to map and quantify changes in the earth’s surface as a meaningful supplement or alternative to conventional research methods. Especially in hard-to-reach alpine areas or in areas that are at risk due to ongoing active processes, such systems offer the possibility of providing high-quality geodata without putting people at risk. 

In this presentation, the authors document the use of UAVs in the field of recognizing and detection of alpine natural hazards on the basis of current projects. For example, following the floods in 2011 and 2017 in the area around the town Oberwölz (Upper Styria), the collection and quantification of increasing fluvial morphological processes (especially sediment load) are in the focus of interest. In the limestone alpine area, the technically similar study for the determination of sediment dynamics in a channel with episodic water flow and high morphodynamics (Langgriesgraben, National Park Gesäuse) is presented. At the Lärchberg / Galgenwald near Murau (Upper Styria) UAV aerial surveys are used to observe and analyze an active landslide area. Finally, the glacier dynamics, in particular the ice breakup at the glacier tongue of the “touristic” Pasterze glacier (National Park Hohe Tauern) will be presented.

In all studies, the challenges of the high alpine environment and the accuracy estimation of the research results are compared with other detection methods, such as ALS or TLS or simply field work. In addition, there are restrictions on accessibility, regulatory (legal) requirements (e.g. UAV law), technical limits or difficult weather conditions (wind, low temperatures, snow, etc.).

PDF datoteka predavanja je dostopna tukaj.

Predavanje je organiziral:
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v sodelovanju z
Geomorfološkim društvom Slovenije ter
Komisijo za uporabo geografskih informacijskih sistemov pri varovanju okolja ZGS.

Zemeljski plazovi – obvladljiv naravni pojav?

Vljudno vas vabimo na predavanje z naslovom Zemeljski plazovi – obvladljiv naravni pojav?, ki bo v torek, 5. decembra 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Predaval bo dr. Jernej Jež z Geološkega zavoda Slovenije. 

Povzetek predavanja:
Zemeljski plazovi so v reliefno razgibanih in geološko pestrih območjih kot je Slovenija lahko resna naravna grožnja infrastrukturi, človeku in njegovemu imetju. Zavedati se moramo, da so tovrstni dogodki v geološki zgodovini nekaj povsem običajnega in jih lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Kljub temu so večinoma obvladljiv pojav in nas ne bodo presenečali, če bomo nanje dobro pripravljeni. Med pomembnejše preventivne ukrepe sodijo opozorile karte verjetnosti nastajanja plazov, skalnih podorov in drobirskih tokov. Seveda pa se morajo tovrstne strokovne podlage upoštevati pri umeščanju objektov v prostor, kot tudi že pri predhodnem načrtovanju rabe prostora. Marsikje bi bilo mogoče z minimalnimi stroški posledice pričakovanega plazenja izrazito omejiti ali se jim celo izogniti. Pri raziskavah in napovedovanju pobočnih masnih premikov je mogoče s pridom izkoristiti tudi hitro razvijajoče in lažje dostopne metode daljinskega zaznavanja.

Ekskurzija v Frmilsko dolino

Nov datum: ekskurzija bo potekala v soboto, 18. novembra 2017.
Za udeležbo se prosim prijavite najkasneje do srede, 15. novembra, na elektronski naslov: mateja.ferk@zrc-sazu.si


Vljudno vas vabimo na ekskurzijo Geomorfološkega društva Slovenije v Frmilsko dolino, ki bo v soboto, 3. junija 2017. Vodil jo bo Igor Bahar, učitelj geografije na II. osnovni šoli v Rogaški Slatini.

Polgoli kras Frmilske doline v Krajinskem parku Boč – Donačka gora

Vodja ekskurzije: Igor Bahar, učitelj geografije na II. Osnovni šoli v Rogaški Slatini
Datum: 18. november 2017
Predstavitveni film si lahko ogledate na tej povezavi: Kras Frmilske doline

Na vzhodnem robu slovenskega krasa imamo šolski primer pokrajine, v kateri se je zakrasevanje površja »ravnokar« pričelo. Zato imamo ohranjene oblike iz 3 razvojnih faz zakrasevanja: iz pokritega, polgolega in golega krasa. Frmilska dolina je prvotno površinsko porečje na nekarbonatnih kamninah, ki pa je z erozijo površja nasedlo na karbonatno podlago in se pretočilo v podzemlje. Iz nekdaj enotnega porečja je nastalo 14 aktivnih zaporednih slepih dolinic, 6 že zakraselih slepih dolinic in še 8 navadnih zakraselih dolinic. Na ekskurziji si bomo ogledali številne kraške pojave v nekarbonatnih in karbonatnih kamninah ter spoznali začetne faze zakrasevanja rečnega reliefa.

Nekaj glavnih oglednih točk

  1. Številni požiralniki na stiku nekarbonatnih in karbonatnih kamnin.
  2. Umikalni stadiji nastanka zaporednih slepih dolin in z njimi povezan nastanek današnjih vrtač.
  3. Zakraseli meandri ter ježe in terase (ravniki) nad njimi; meandri nekdanjega površinskega potoka.
  4. Zakrasele rečne doline v nadaljevanju še aktivnih dolin s površinskim odtokom.
  5. Udorna stena, ki je nastala z rušenjem jamskega stopa.
  6. Presihajoče mlake in poplavne ravnice nad požiralniki.
  7. Sufozijske vrtače in suhe dolinice v plitvih nekarbonatnih kamninah.
  8. Uravnoteženost zakrasevanja karbonatnih kamnin z erozijo nekarbonatnega površja.
  9. Neotektonsko terasasto preoblikovanje površja doline.

Zberemo se v Rogaški Slatini (pri II. Osnovni šoli na ulici Kozjanskega odreda) ob 9 uri, kjer se bomo po potrebi prerazporedili po avtomobilih in nadaljevali s čim manjšim številom avtomobilov.

Udeležba na ekskurziji je brezplačna, vas pa prosimo, da udeležbo napoveste na elektronski naslov: mateja.ferk@zrc-sazu.si

 

Vabljeni na predavanje o Radovniškem ledeniku

Vljudno vas vabimo na predavanje z naslovom Radovniški ledenik iz obdobja zadnje poledenitve, ki bo v sredo, 10. maja 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana. Predaval bo Luka Serianz z Geološkega zavoda Slovenije.

Povzetek predavanja:
Značilne geološke in geomorfološke oblike v dolini reke Radovne kažejo na pojavljanje poledenitev v različnih obdobjih v pleistocenu. Poleg delovanja ledenika pa je današnja geomorfologija v dolini Radovne posledica tudi aluvialnih procesov. Na izrazit vpliv aluvialnih procesov kažejo številne ledeniško-rečne terase, ki se pojavljajo v celotni dolini, predvsem pa v njenem srednjem in spodnjem delu. Za rekonstrukcijski model, ki temelji predvsem na preteklih opazovanjih hidrogeoloških razmer v dolini, sta bila uporabljena matematično modeliranje in terensko kartiranje. Sledovi zadnje obsežne poledenitve v kateri je deloval Radovniški ledenik so ponekod v dolini še dovolj ohranjeni, da jih je možno uporabiti za validacijo matematičnega modela.

IO GMDS

Vabilo na predavanje dr. Duške Rokavec

Vljudno vas vabimo na predavanje dr. Duške Rokavec z naslovom Gline v litološki sestavi in reliefu slovenskega prostora, ki bo v sredo12. aprila 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek predavanja:
V raznoliki litološki sestavi slo. ozemlja nastopajo gline v relativno omejenem obsegu in so zato relativno dobro raziskane. Nastopajo v mlajših stratigrafskih enotah, a redkeje v ekonomsko izkoristljivih količinah. Nahajajo se predvsem v ravninskih predelih blizu oz. na površini (z izjemo premoških glin); za njihovo pridobivanje je potrebna začasna degradacija večjih površin, ki pa jih je  sorazmerno enostavno sanirati in jim vrniti prvotni izgled ali dodati novo rabo prostora. Gline bodo predstavljene po naslednjih tematikah:
(1)     pojavljanje/razširjenost in  raziskanost nahajališč glin,
(2)     razdelitev glin glede na njihova izvorna območja ter njihova karakterizacija glede na izvorna območja; skupne ter specifične lastnosti glin in njihova uporabna vrednost, 
(3)     vpliv na prostor in relief zaradi izkoriščanja in sanacije; dodana vrednost glinokopov po končani eksploataciji (avtohtoni ali novi biotopi, mokrišča…).

Lepo vabljeni,
IO GMDS

Geomorfologija morskega dna slovenskega morja

Vljudno vas vabimo na predavanje Ane Trobec mag. geofiz. z naslovom Geomorfologija morskega dna slovenskega morja, ki bo v sredo, 5. aprila 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek predavanja:
Današnje območje Tržaškega zaliva je v času zadnjega glacialnega viška predstavljalo aluvialno ravnico rečnega sistema Soče, Nadiže in Tilmenta, kar je še danes razvidno iz morfologije morskega dna. Slednja je na tem območju v grobem znana že nekaj stoletij. V zadnjih desetletjih pa sta nam izjemno hiter razvoj in posledična dostopnost geofizikalnih metod omogočila, da lahko zgradbo in izoblikovanost sedimenta morskega dna preučujemo v izjemne podrobnosti. Visokoločljivi batimetrični modeli skupaj z vzorci sedimenta tako lahko predstavljajo pravo zakladnico za preučevanje geomorfoloških značilnosti morskega dna. Na predavanju vam bom na primeru slovenskega morja predstavila njegove najbolj izrazite morfološke oblike, pri čemer se bom osredotočila na zasuta pleistocenska rečna korita, ki predstavljajo potencialen geomorfološki indikator potresne aktivnosti v Tržaškem zalivu.

Mateja Ferk,
za IO GMDS