Novice

Monitoring of alpine natural hazards by means of UAV´s

V sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU in Komisijo za uporabo geografskih informacijskih sistemov pri varovanju okolja ZGS (SCGIS Slovenia) smo 22. decembra 2017 organizirali predavanje z naslovom Monitoring of alpine natural hazards by means of UAV´s – case studies from Austria. Avtorji predavanja so bili Wolfgang Sulzer, Gernot Seier (Institute for Geography and Regional Sciences, University Of Graz, Graz, Austria) in Viktor Kaufmann (Institute for Geodesy, Graz University of Technologies, Graz, Austria). Predaval je Wolfgang Sulzer.

Povzetek predavanja (v angleškem jeziku):
UAVs are unmanned and largely autonomously operating aircrafts, which can usually be equipped with imaging systems (video, camera) or other sensors. In recent years, they have increasingly been used for geoscientific issues. Within the framework of the NAWI GRAZ (Natural Sciences Graz) cooperation the Institute for Geography and Regional Sciences (University of Graz) and the Institute for Geodesy (Graz University of Technology) investigate the question of how UAVs can be used to map and quantify changes in the earth’s surface as a meaningful supplement or alternative to conventional research methods. Especially in hard-to-reach alpine areas or in areas that are at risk due to ongoing active processes, such systems offer the possibility of providing high-quality geodata without putting people at risk. 

In this presentation, the authors document the use of UAVs in the field of recognizing and detection of alpine natural hazards on the basis of current projects. For example, following the floods in 2011 and 2017 in the area around the town Oberwölz (Upper Styria), the collection and quantification of increasing fluvial morphological processes (especially sediment load) are in the focus of interest. In the limestone alpine area, the technically similar study for the determination of sediment dynamics in a channel with episodic water flow and high morphodynamics (Langgriesgraben, National Park Gesäuse) is presented. At the Lärchberg / Galgenwald near Murau (Upper Styria) UAV aerial surveys are used to observe and analyze an active landslide area. Finally, the glacier dynamics, in particular the ice breakup at the glacier tongue of the “touristic” Pasterze glacier (National Park Hohe Tauern) will be presented.

In all studies, the challenges of the high alpine environment and the accuracy estimation of the research results are compared with other detection methods, such as ALS or TLS or simply field work. In addition, there are restrictions on accessibility, regulatory (legal) requirements (e.g. UAV law), technical limits or difficult weather conditions (wind, low temperatures, snow, etc.).

PDF datoteka predavanja je dostopna tukaj.

Predavanje je organiziral:
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v sodelovanju z
Geomorfološkim društvom Slovenije ter
Komisijo za uporabo geografskih informacijskih sistemov pri varovanju okolja ZGS.

Zemeljski plazovi – obvladljiv naravni pojav?

Vljudno vas vabimo na predavanje z naslovom Zemeljski plazovi – obvladljiv naravni pojav?, ki bo v torek, 5. decembra 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Predaval bo dr. Jernej Jež z Geološkega zavoda Slovenije. 

Povzetek predavanja:
Zemeljski plazovi so v reliefno razgibanih in geološko pestrih območjih kot je Slovenija lahko resna naravna grožnja infrastrukturi, človeku in njegovemu imetju. Zavedati se moramo, da so tovrstni dogodki v geološki zgodovini nekaj povsem običajnega in jih lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Kljub temu so večinoma obvladljiv pojav in nas ne bodo presenečali, če bomo nanje dobro pripravljeni. Med pomembnejše preventivne ukrepe sodijo opozorile karte verjetnosti nastajanja plazov, skalnih podorov in drobirskih tokov. Seveda pa se morajo tovrstne strokovne podlage upoštevati pri umeščanju objektov v prostor, kot tudi že pri predhodnem načrtovanju rabe prostora. Marsikje bi bilo mogoče z minimalnimi stroški posledice pričakovanega plazenja izrazito omejiti ali se jim celo izogniti. Pri raziskavah in napovedovanju pobočnih masnih premikov je mogoče s pridom izkoristiti tudi hitro razvijajoče in lažje dostopne metode daljinskega zaznavanja.

Ekskurzija v Frmilsko dolino

Nov datum: ekskurzija bo potekala v soboto, 18. novembra 2017.
Za udeležbo se prosim prijavite najkasneje do srede, 15. novembra, na elektronski naslov: mateja.ferk@zrc-sazu.si


Vljudno vas vabimo na ekskurzijo Geomorfološkega društva Slovenije v Frmilsko dolino, ki bo v soboto, 3. junija 2017. Vodil jo bo Igor Bahar, učitelj geografije na II. osnovni šoli v Rogaški Slatini.

Polgoli kras Frmilske doline v Krajinskem parku Boč – Donačka gora

Vodja ekskurzije: Igor Bahar, učitelj geografije na II. Osnovni šoli v Rogaški Slatini
Datum: 18. november 2017
Predstavitveni film si lahko ogledate na tej povezavi: Kras Frmilske doline

Na vzhodnem robu slovenskega krasa imamo šolski primer pokrajine, v kateri se je zakrasevanje površja »ravnokar« pričelo. Zato imamo ohranjene oblike iz 3 razvojnih faz zakrasevanja: iz pokritega, polgolega in golega krasa. Frmilska dolina je prvotno površinsko porečje na nekarbonatnih kamninah, ki pa je z erozijo površja nasedlo na karbonatno podlago in se pretočilo v podzemlje. Iz nekdaj enotnega porečja je nastalo 14 aktivnih zaporednih slepih dolinic, 6 že zakraselih slepih dolinic in še 8 navadnih zakraselih dolinic. Na ekskurziji si bomo ogledali številne kraške pojave v nekarbonatnih in karbonatnih kamninah ter spoznali začetne faze zakrasevanja rečnega reliefa.

Nekaj glavnih oglednih točk

  1. Številni požiralniki na stiku nekarbonatnih in karbonatnih kamnin.
  2. Umikalni stadiji nastanka zaporednih slepih dolin in z njimi povezan nastanek današnjih vrtač.
  3. Zakraseli meandri ter ježe in terase (ravniki) nad njimi; meandri nekdanjega površinskega potoka.
  4. Zakrasele rečne doline v nadaljevanju še aktivnih dolin s površinskim odtokom.
  5. Udorna stena, ki je nastala z rušenjem jamskega stopa.
  6. Presihajoče mlake in poplavne ravnice nad požiralniki.
  7. Sufozijske vrtače in suhe dolinice v plitvih nekarbonatnih kamninah.
  8. Uravnoteženost zakrasevanja karbonatnih kamnin z erozijo nekarbonatnega površja.
  9. Neotektonsko terasasto preoblikovanje površja doline.

Zberemo se v Rogaški Slatini (pri II. Osnovni šoli na ulici Kozjanskega odreda) ob 9 uri, kjer se bomo po potrebi prerazporedili po avtomobilih in nadaljevali s čim manjšim številom avtomobilov.

Udeležba na ekskurziji je brezplačna, vas pa prosimo, da udeležbo napoveste na elektronski naslov: mateja.ferk@zrc-sazu.si

 

Vabljeni na predavanje o Radovniškem ledeniku

Vljudno vas vabimo na predavanje z naslovom Radovniški ledenik iz obdobja zadnje poledenitve, ki bo v sredo, 10. maja 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana. Predaval bo Luka Serianz z Geološkega zavoda Slovenije.

Povzetek predavanja:
Značilne geološke in geomorfološke oblike v dolini reke Radovne kažejo na pojavljanje poledenitev v različnih obdobjih v pleistocenu. Poleg delovanja ledenika pa je današnja geomorfologija v dolini Radovne posledica tudi aluvialnih procesov. Na izrazit vpliv aluvialnih procesov kažejo številne ledeniško-rečne terase, ki se pojavljajo v celotni dolini, predvsem pa v njenem srednjem in spodnjem delu. Za rekonstrukcijski model, ki temelji predvsem na preteklih opazovanjih hidrogeoloških razmer v dolini, sta bila uporabljena matematično modeliranje in terensko kartiranje. Sledovi zadnje obsežne poledenitve v kateri je deloval Radovniški ledenik so ponekod v dolini še dovolj ohranjeni, da jih je možno uporabiti za validacijo matematičnega modela.

IO GMDS

Vabilo na predavanje dr. Duške Rokavec

Vljudno vas vabimo na predavanje dr. Duške Rokavec z naslovom Gline v litološki sestavi in reliefu slovenskega prostora, ki bo v sredo12. aprila 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek predavanja:
V raznoliki litološki sestavi slo. ozemlja nastopajo gline v relativno omejenem obsegu in so zato relativno dobro raziskane. Nastopajo v mlajših stratigrafskih enotah, a redkeje v ekonomsko izkoristljivih količinah. Nahajajo se predvsem v ravninskih predelih blizu oz. na površini (z izjemo premoških glin); za njihovo pridobivanje je potrebna začasna degradacija večjih površin, ki pa jih je  sorazmerno enostavno sanirati in jim vrniti prvotni izgled ali dodati novo rabo prostora. Gline bodo predstavljene po naslednjih tematikah:
(1)     pojavljanje/razširjenost in  raziskanost nahajališč glin,
(2)     razdelitev glin glede na njihova izvorna območja ter njihova karakterizacija glede na izvorna območja; skupne ter specifične lastnosti glin in njihova uporabna vrednost, 
(3)     vpliv na prostor in relief zaradi izkoriščanja in sanacije; dodana vrednost glinokopov po končani eksploataciji (avtohtoni ali novi biotopi, mokrišča…).

Lepo vabljeni,
IO GMDS

Geomorfologija morskega dna slovenskega morja

Vljudno vas vabimo na predavanje Ane Trobec mag. geofiz. z naslovom Geomorfologija morskega dna slovenskega morja, ki bo v sredo, 5. aprila 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek predavanja:
Današnje območje Tržaškega zaliva je v času zadnjega glacialnega viška predstavljalo aluvialno ravnico rečnega sistema Soče, Nadiže in Tilmenta, kar je še danes razvidno iz morfologije morskega dna. Slednja je na tem območju v grobem znana že nekaj stoletij. V zadnjih desetletjih pa sta nam izjemno hiter razvoj in posledična dostopnost geofizikalnih metod omogočila, da lahko zgradbo in izoblikovanost sedimenta morskega dna preučujemo v izjemne podrobnosti. Visokoločljivi batimetrični modeli skupaj z vzorci sedimenta tako lahko predstavljajo pravo zakladnico za preučevanje geomorfoloških značilnosti morskega dna. Na predavanju vam bom na primeru slovenskega morja predstavila njegove najbolj izrazite morfološke oblike, pri čemer se bom osredotočila na zasuta pleistocenska rečna korita, ki predstavljajo potencialen geomorfološki indikator potresne aktivnosti v Tržaškem zalivu.

Mateja Ferk,
za IO GMDS

Vabilo na občni zbor

Na podlagi statuta Geomorfološkega društva Slovenije sklicujemo redni volilni občni zbor društva.

Občni zbor se bo odvijal v sredo 22. 2. 2017 v Dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana) s pričetkom ob 17. uri.

Občni zbor bo potekal po sledečem dnevnem redu:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva in sprejem dnevnega reda
  2. Poročilo o delu društva v letu 2016
  3. Finančno poročilo za leto 2016
  4. Poročili nadzornega odbora in disciplinske komisije
  5. Razprava o poročilih in njihova potrditev
  6. Volitve novih članov delovnih teles društva
  7. Program dela in finančni načrt za leto 2017
  8. Razno

Po zaključku občnega zbora, ob 18:15 uri, bo sledilo predavanje dr. Uroša Stepišnika o Geomorfoloških značilnostih zgornje Pivke.

Zgornja Pivka je zaradi zanimivih hidroloških značilnosti, zlasti zaradi številnih presihajočih jezer, eno od najbolj poznanih in proučevanih delov slovenskega krasa. Na predavanju bodo prikazani novi pogledi na hidrološko delovanje celotnega območja. Hkrati bodo predstavljeni tudi rezultati zadnjih geomorfoloških raziskav o delovanju in nastanku presihajočih jezer in ostalih površinskih oblik, ki so vezane na plitvi kras Zgornje Pivke.

Vljudno vabljeni.
IO GMDS

Vabilo na spominski večer dr. Milana Šifrerja

V sredo, 1. februarja 2017 ob 17.30 uri vas vabimo na spominski večer dr. Milana Šifrerja, ki bo v dvorani Zemljepisnega Muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki 16 v Ljubljani.

Geograf Milan Šifrer se je kot raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU od leta 1954 do 1994 ukvarjal zlasti z geomorfologijo. Na inštitutu je zasnoval in vodil več dolgoročnih raziskav, usmerjenih v preučevanje kvartarnih sedimentov, poplavnih območij in naravnih nesreč. Neprecenljiv je njegov doprinos k slovenski geomorfologiji na področju kvartarnega razvoja reliefa, še posebej pa njegove pionirske študije pleistocenskih poledenitev.

Februarja bo minilo eno leto od njegovega slovesa. Spomnili se ga bomo s kratkimi predstavitvami o njegovem življenju in delu, ki jih bodo predstavili:

  • dr. Matej Gabrovec,
  • dr. Uroš Stepišnik,
  • dr. Jurij Kunaver,
  • dr. Maja Topole,
  • dr. Petra Jamšek Rupnik,
  • dr. Karel Natek in
  • dr. Mauro Hrvatin.

Geomorfološko društvo Slovenije
v sodelovanju z
Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU

Vabilo na decembrska predavanja

Geomorfološko društvo Slovenije vas vljudno vabi na predavanja, ki bodo v četrtek, 15. decembra 2016 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Svoje zaključne študijske raziskave bodo predstavili predstavniki več slovenskih fakultet:

  • prof. angleščine in mag. prof. geografije Borut Stojilković s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
  • dipl. geografinja Jasna Švigelj s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem
  • dipl. inž. geologije, Andrej Novak z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Kratki povzetki predavanj

Borut Stojilković, mag. prof. angl. in mag. prof. geog.

Poledenitev vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp

Raziskava, ki je bila izvedena med letoma 2013 in 2016 na območju vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp, se je osredotočala na kartiranje in raziskovanje ledeniških geomorfoloških oblik iz časa viška zadnjega pleistocenskega poledenitvenega sunka na tem območju. Pregledane so bile vse sledi poledenitve, ki jih omenja starejša literatura, ter okoliška območja. S pomočjo morfografskih in morfometričnih analiz reliefnih oblik ter z uporabo GIS tehnologije, smo podali novo interpretacijo obsega viška zadnjega poledenitvenega sunka in topografije ledenikov iz tistega časa na preučevanem območju.

 

Jasna Švigelj, univ. dipl. geog.

Intenzivnost preperevanja na dolomitu in flišnih kamninah

Erozija kot intenziven pobočni proces je pogosto vidna šele, ko se površje že dodobra preoblikuje. Premalo pozornosti je namenjene raziskavam erozijskih procesov in iskanju rešitev za zmanjševanje učinkov teh procesov v pokrajini. Na predavanju bodo predstavljeni rezultati meritev erozijsko-denudacijskih procesov na območjih z različno geološko podlago. Rezultati meritev so po posameznih obdobjih primerjani z vrednostmi izbranih meteoroloških spremenljivk (padavine, veter, temperatura) v enakih obdobjih iz česar so izpeljane korelacije med njimi, ki bodo podrobneje predstavljene na predavanju.

 

Andrej Novak, univ. dipl. inž. geol.

Dendrogeomorfološka rekonstrukcija aktivne sedimentacije na površju aluvialne pahljače v dolini Planice

Dolino Planice in Tamarja v Julijskih Alpah so ob umiku pleistocenske poledenitve začeli zasipavati holocenski sedimenti. Preneseni so pretežno z gravitacijskim in vodnim transportom, pri čemer tvorijo različna sedimentna telesa, med katerimi so številne aluvialne pahljače. Z dendrogeomorfološko analizo, podprto z meteorološkimi podatki, smo na aluvialni pahljači v bližini Nordijskega centra Planica, rekonstruirali dinamiko aktivne sedimentacije za obdobje zadnjih 80 let. V tem obdobju se je zgodilo šest večjih masnih transportov povezanih z obilnimi padavinami. Raziskava predstavlja prvo dendrogeomorfološko rekonstrukcijo aktivne sedimentacije na površju aluvialne pahljače v Sloveniji.

Za IO GMDS,
Mateja Ferk

Prepoznavanje geomorfoloških oblik kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Vipavske doline

Ekskurzija Geomorfološkega društva Slovenije
7. 5. 2016

PREPOZNAVANJE GEOMORFOLOŠKIH OBLIK KVARTARNIH POBOČNIH SEDIMENTOV NA OBMOČJU VIPAVSKE DOLINE

Ekskurzijo bo vodil dr. Tomislav Popit.

Doktoriral je iz fosilnih pobočnih sedimentov z naslovom naloge “Mehanizmi transporta in sedimentacijski procesi kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Rebrnic« (http://drugg.fgg.uni-lj.si/5433/).

Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, 1000 Ljubljana
e-mail: tomi.popit@ntf.uni-lj.si

Edinstven vpogled v različne pobočne procese v naravi, kjer lahko ob hkratnem raziskovanju značilnosti sedimentov fosilnih plazov opazujemo tudi aktivnost recentnih procesov plazenja, je prav gotovo območje Vipavske doline. Pod čelom velikega narivnega roba na pobočjih Nanosa in Trnovskega gozda se v obliki posameznih sedimentnih teles pojavljajo obsežne akumulacije karbonatnega grušča, ki so nastale z različnimi mehanizmi transporta in sedimentacijskimi procesi. Podrobne raziskave sedimentnih teles kažejo, da sta zgradba in geneza kvartarnih sedimentov izredno kompleksni in raznoliki, kar pa ne velja za njihova površja, ki večinoma predstavljajo karbonatni grušč, ponekod sprijet v pobočno brečo. S podrobnim proučevanjem lastnosti površja posameznih sedimentnih teles je mogoče prepoznati značilne geomorfološke elemente, ki jih vsebujejo sedimenti, nastali kot posledica rotacijskih in rotacijsko-translacijskih zdrsov, drobirskih in blatno-drobirskih plazov in tokov. Prav tako je mogoče prepoznati posamezna sedimentna telesa, ki so nastala kot posledica kompleksnejših gruščnatih plazov, znotraj katerih se posamezni tipi transporta medsebojno prepletajo in prekrivajo. Na ekskurziji bodo predstavljeni rezultati podrobnih raziskav pobočnih sedimentov, kjer si bomo lahko ogledali nekatere tipične primere gravitacijskih premikanj in spoznali, da je geološka predispozicija, tako regionalna kot lokalna, eden od ključnih členov pri oblikovanju površja in razumevanju geomorfnih oblik na območju Vipavske doline.

Načrtovan potek ekskurzije: uvodoma se bomo seznanili s problematiko na razgledni točki Sv. Socerb, kasneje pa se med drugim ustavili na terenskih točkah Rebrnice, Stogovce in plazu Selo. 

Zbirališče: zberemo se 7. maja v Vipavi na Glavnem trgu ob 8.45 uri, kjer se bomo po potrebi razporedili po vozilih (tisti, ki želijo prej popiti kavo ali čaj, se zberejo ob 8.00 uri v Baru Marjanca na vzhodni strani trga).

Prijava: prosimo vas za najavo udeležbe, zaradi lažje organizacije. Prijave zbira tajnik društva, Jure Tičar (jure.ticar@zrc-sazu.si).

Udeležba na ekskurziji je brezplačna.

Za IO
Mateja Ferk