Ekskurzija v Frmilsko dolino

Nov datum: ekskurzija bo potekala v soboto, 18. novembra 2017.
Za udeležbo se prosim prijavite najkasneje do srede, 15. novembra, na elektronski naslov: mateja.ferk@zrc-sazu.si


Vljudno vas vabimo na ekskurzijo Geomorfološkega društva Slovenije v Frmilsko dolino, ki bo v soboto, 3. junija 2017. Vodil jo bo Igor Bahar, učitelj geografije na II. osnovni šoli v Rogaški Slatini.

Polgoli kras Frmilske doline v Krajinskem parku Boč – Donačka gora

Vodja ekskurzije: Igor Bahar, učitelj geografije na II. Osnovni šoli v Rogaški Slatini
Datum: 18. november 2017
Predstavitveni film si lahko ogledate na tej povezavi: Kras Frmilske doline

Na vzhodnem robu slovenskega krasa imamo šolski primer pokrajine, v kateri se je zakrasevanje površja »ravnokar« pričelo. Zato imamo ohranjene oblike iz 3 razvojnih faz zakrasevanja: iz pokritega, polgolega in golega krasa. Frmilska dolina je prvotno površinsko porečje na nekarbonatnih kamninah, ki pa je z erozijo površja nasedlo na karbonatno podlago in se pretočilo v podzemlje. Iz nekdaj enotnega porečja je nastalo 14 aktivnih zaporednih slepih dolinic, 6 že zakraselih slepih dolinic in še 8 navadnih zakraselih dolinic. Na ekskurziji si bomo ogledali številne kraške pojave v nekarbonatnih in karbonatnih kamninah ter spoznali začetne faze zakrasevanja rečnega reliefa.

Nekaj glavnih oglednih točk

  1. Številni požiralniki na stiku nekarbonatnih in karbonatnih kamnin.
  2. Umikalni stadiji nastanka zaporednih slepih dolin in z njimi povezan nastanek današnjih vrtač.
  3. Zakraseli meandri ter ježe in terase (ravniki) nad njimi; meandri nekdanjega površinskega potoka.
  4. Zakrasele rečne doline v nadaljevanju še aktivnih dolin s površinskim odtokom.
  5. Udorna stena, ki je nastala z rušenjem jamskega stopa.
  6. Presihajoče mlake in poplavne ravnice nad požiralniki.
  7. Sufozijske vrtače in suhe dolinice v plitvih nekarbonatnih kamninah.
  8. Uravnoteženost zakrasevanja karbonatnih kamnin z erozijo nekarbonatnega površja.
  9. Neotektonsko terasasto preoblikovanje površja doline.

Zberemo se v Rogaški Slatini (pri II. Osnovni šoli na ulici Kozjanskega odreda) ob 9 uri, kjer se bomo po potrebi prerazporedili po avtomobilih in nadaljevali s čim manjšim številom avtomobilov.

Udeležba na ekskurziji je brezplačna, vas pa prosimo, da udeležbo napoveste na elektronski naslov: mateja.ferk@zrc-sazu.si

 

Prepoznavanje geomorfoloških oblik kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Vipavske doline

Ekskurzija Geomorfološkega društva Slovenije
7. 5. 2016

PREPOZNAVANJE GEOMORFOLOŠKIH OBLIK KVARTARNIH POBOČNIH SEDIMENTOV NA OBMOČJU VIPAVSKE DOLINE

Ekskurzijo bo vodil dr. Tomislav Popit.

Doktoriral je iz fosilnih pobočnih sedimentov z naslovom naloge “Mehanizmi transporta in sedimentacijski procesi kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Rebrnic« (http://drugg.fgg.uni-lj.si/5433/).

Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, 1000 Ljubljana
e-mail: tomi.popit@ntf.uni-lj.si

Edinstven vpogled v različne pobočne procese v naravi, kjer lahko ob hkratnem raziskovanju značilnosti sedimentov fosilnih plazov opazujemo tudi aktivnost recentnih procesov plazenja, je prav gotovo območje Vipavske doline. Pod čelom velikega narivnega roba na pobočjih Nanosa in Trnovskega gozda se v obliki posameznih sedimentnih teles pojavljajo obsežne akumulacije karbonatnega grušča, ki so nastale z različnimi mehanizmi transporta in sedimentacijskimi procesi. Podrobne raziskave sedimentnih teles kažejo, da sta zgradba in geneza kvartarnih sedimentov izredno kompleksni in raznoliki, kar pa ne velja za njihova površja, ki večinoma predstavljajo karbonatni grušč, ponekod sprijet v pobočno brečo. S podrobnim proučevanjem lastnosti površja posameznih sedimentnih teles je mogoče prepoznati značilne geomorfološke elemente, ki jih vsebujejo sedimenti, nastali kot posledica rotacijskih in rotacijsko-translacijskih zdrsov, drobirskih in blatno-drobirskih plazov in tokov. Prav tako je mogoče prepoznati posamezna sedimentna telesa, ki so nastala kot posledica kompleksnejših gruščnatih plazov, znotraj katerih se posamezni tipi transporta medsebojno prepletajo in prekrivajo. Na ekskurziji bodo predstavljeni rezultati podrobnih raziskav pobočnih sedimentov, kjer si bomo lahko ogledali nekatere tipične primere gravitacijskih premikanj in spoznali, da je geološka predispozicija, tako regionalna kot lokalna, eden od ključnih členov pri oblikovanju površja in razumevanju geomorfnih oblik na območju Vipavske doline.

Načrtovan potek ekskurzije: uvodoma se bomo seznanili s problematiko na razgledni točki Sv. Socerb, kasneje pa se med drugim ustavili na terenskih točkah Rebrnice, Stogovce in plazu Selo. 

Zbirališče: zberemo se 7. maja v Vipavi na Glavnem trgu ob 8.45 uri, kjer se bomo po potrebi razporedili po vozilih (tisti, ki želijo prej popiti kavo ali čaj, se zberejo ob 8.00 uri v Baru Marjanca na vzhodni strani trga).

Prijava: prosimo vas za najavo udeležbe, zaradi lažje organizacije. Prijave zbira tajnik društva, Jure Tičar (jure.ticar@zrc-sazu.si).

Udeležba na ekskurziji je brezplačna.

Za IO
Mateja Ferk

Strokovna ekskurzija: PODGORSKI KRAS in KANJON GLINŠČICE

Geomorfološko društvo Slovenije vas prijazno vabi na spomladansko strokovno ekskurzijo PODGORSKI KRAS IN KANJON GLINŠČICE, ki bo v soboto, 16. maja 2015.

Glavni namen ekskurzije je seznanitev z nekaterimi geomorfološkimi oblikami Podgorskega krasa in območja kanjona potoka Glinščice. Poudarek bo na korozijski uravnavi Podgorskega krasa, brezstropih jamah, ponornih jamah Beško-Ocizeljskega jamskega sistema in kanjonu Glinščice.

Zbirališče udeležencev bo ob 8.30 na parkirišču pri bencinskem servisu OMV na Kozini (na Mestnem trgu ob stari cesti, ne na avtocesti!!!). Predviden zaključek ekskurzije bo v poznih popoldanskih urah.

Pot: Kozina – Ocizla – ponorne jame Beško-Ocizeljskega sistema – po dolini potoka Griža v kanjon Glinščice in nazaj (peš)

Ekskurzijo bodo vodili Katia Štefanić, Aleš Grlj in Uroš Stepišnik.

Vabimo vas, da svojo udeležbo prijavite na elektronski naslov karel.natek@guest.arnes.si vključno do srede, 12. maja 2015, in se nam pridružite. Potrebujete lasten prevoz, malico, ustrezno obutev in veliko dobre volje.

Dobimo se torej v soboto, 16.5.2015, ob 8.30 na Kozini.

Geomorfološko društvo Slovenije

Ekskurzija: Ledene jame in nekatere geomorfološke značilnosti Kočevske

Geomorfološko društvo Slovenije vabi na ekskurzijo z naslovom

»Ledene jame in nekatere geomorfološke značilnosti Kočevske«

Ekskurzija bo v soboto, 8. 11. 2014.

Pričetek ekskurzije bo ob 8.00 uri pred Blatnikovim hramom na Dvoru (nasproti trgovine Mercator).

Potrebujete lasten prevoz in malico iz nahrbtnika. Obvezna je dobra obutev ter razsvetljava za jamo, priporočljive so tudi delavske rokavice.

Prijave potekajo do 3. 11. 2014, in sicer na e-mail: jurekosutnik@gmail.com.

VODNIK PO EKSKURZIJI

Povzetek:
Namen ekskurzije je seznanitev z nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi Kočevske, s poudarkom na ledenih jamah. Ledene jame v nizkih nadmorskih višinah in srednjih geografskih širinah so izredno zanimive za preučevanje, saj so zakladnica podatkov, ki nam govorijo o preteklih in tudi aktualnih klimatskih dogodkih. Zaradi nizkih nadmorskih višin vhodov so ledene jame, ki jih definiramo kot naravne jame s stalnim ledom na meji ravnotežnega stanja. Že manjše spremembe lokalne klime lahko prinesejo velike spremembe jamske mikroklime, ki se odraža v zvišanju temperature zraka in zmanjšanju volumna ledu.

Ledene jame se razlikujejo od bližnjih, »normalnih« jam po mikroklimatski anomaliji, po pojavu temperatur nižjih od povprečne temperature kraškega masiva. Jame niso ledene jame zaradi klimatskih značilnosti površja nad njimi temveč zaradi njihove morfologije, ki omogoča specifično pretakanje zraka po njih. Velik vhod, veliki prostori, vrečasta oblika so značilnosti statične ledene jame, v kateri se težji hladen zimski zrak v poletnih mesecih ne premeša. Več vhodov, ne nujno prehodnih za jamarje, pa je karakterističnih za dinamične ledene jame, kjer se med vhodi oblikuje specifični poletni in zimski prepih.

Na ekskurziji bomo obiskali visoki kraški planoti Kočevski Rog in Stojno. Na Kočevskem Rogu bomo obiskali nekaj kraških objektov, ki jih je opisal že Valvasor (vhod v jamo Jazbina pri Podturnu, udornico Globočico nad Rožekom ter Ledeno jamo pri Kunču), se seznanili s tamkajšnjimi geomorfološkimi značilnostmi in kontaktnim krasom pri Starem Bregu. Drugi del ekskurzije pa se bo odvijal na Stojni, kjer bomo obiskali vhod v Ledeno jamo v Frihrihštanjskem gozdu.

Na poti bo dovolj priložnosti, da potešimo svojo geomorfološko radovednost.

Ekskurzijo bodo vodili Jure Košutnik, Petra Gostinčar (IZRK ZRC SAZU) in Andrej Mihevc (IZRK ZRC SAZU).

Vljudno vabljeni!

Ekskurzija Geomorfološkega društva Slovenije

KDAJ: sobota, 5. 4. 2014

OD TEKTONSKE GEMORFOLOGIJE DO SEIZMOTEKTONSKEGA MODELA LJUBLJANSKE KOTLINE

vodja: dr. Petra Jamšek Rupnik
Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija, petra.jamsek@geo-zs.si

Ljubljanska kotlina je najgosteje naseljeno, najbolj urbanizirano in gospodarsko najrazvitejše območje Slovenije, istočasno pa je to območje tudi zmerno seizmično aktivno z najmočnejšim zgodovinskim potresom leta 1895 (M 6.1, Imax VIII-IX EMS-98), ki je povzročil obsežno gmotno škodo in žrtve v Ljubljani. Kljub prepoznani potresni ogroženosti tega območja so prelomi, ob katerih bi lahko nastali močni potresi, slabo poznani. Da bi ugotovili, kateri so aktivni prelomi, kakšna je njihova geometrija, ali so segmentirani, kako dolgi so njihovi segmenti, kakšna je povprečna hitrost premika ob posameznem prelomu, ali lahko ob njih nastanejo močni potresi in kakšna je lahko pričakovana magnituda ter kako ti prelomi uravnavajo deformacije v kontekstu širše tektonske zgradbe Slovenije znotraj Alpsko-Dinarske kolizijske cone, je bila s tektonsko-geomorfološkim pristopom izvedena raziskava aktivnih prelomov v Ljubljanski kotlini.

Aktivni prelomi so bili identificirani z geomorfološkim kartiranjem v regionalnem merilu na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja. Desnozmični Savski prelom in reverzni Vodiški prelom sta bila podrobno raziskana z geomorfološkimi analizami prostorskih topografskih podatkov in terenskim delom. Študija teh dveh prelomov je bila usmerjena v opis geomorfoloških indikatorjev za aktivnost, določitev kinematike, geometrije in segmentacije preloma ter oceno premikov in starosti geomorfoloških indikatorjev.

Pridobljeni podatki so omogočili kvantitativno določitev kvartarne aktivnosti Savskega in Vodiškega preloma. Poleg tega je bil z uporabo empiričnih zakonov in na podlagi geometrijskega tipa segmentacije ocenjen seizmogeni potencial obeh prelomov. Ocenjeno je bilo, da se na posameznem segmentu Savskega preloma lahko zgodijo potresi z magnitudami 5.4-6.8, na Vodiškem prelomu pa potresi z magnitudami 5.9-6.5. Na Vodiškem prelomu so bile izvedene tudi geofizikalne raziskave (visokoločljiva refleksijska seizmika, refrakcijska seizmika in georadar) ter paleoseizmološki izkop, s katerim so bile ugotovljene obpotresne deformacije mladih sedimentov tik pod površjem. Rezultati tega dela in obširen pregled dostopnih podatkov so omogočili predlagati strukturni in seizmotektonski model Ljubljanske kotline (sensu stricto, t.j. brez Barja), ki pojasnjuje kinematiko aktivnih prelomov in strukturni razvoj kotline ter omogoča nov vpogled v potresno nevarnost tega območja.

Na ekskurziji bodo podrobneje predstavljeni rezultati seizmotektonskih raziskav Ljubljanske kotline, seznanili se bomo z uporabo tektonsko geomorfološkega pristopa ter si ogledali tektonske deformacije površja ob dveh aktivnih prelomih: ob Savskem prelomu, ki poteka ob severnem robu Ljubljanske kotline in ob Vodiškem prelomu na Kranjsko-Sorškem polju severno od Smledniškega grebena. Pot nas bo vodila preko Ljubnega, kjer se bomo spoznali s problematiko aktivne tektonike Ljubljanske kotline, nadaljevali pa bomo z ogledom tektonskih deformacij površja ob Savskem prelomu v Tržiču in dalje mimo Povja in Preddvora na Štefanji Gori. Nato si bomo v Velesovem ogledali Cerkeljsko prelomno stopnjo in v Hrašah Vodiško prelomno stopnjo, zaključili pa bomo s povzetkom dneva v seizmotektonski model Ljubljanske kotline.

Terenske točke:

  1. Ljubno
  2. Brezje pri Tržiču
  3. Povje
  4. Preddvor
  5. Štefanja Gora
  6. Velesovo
  7. Hraše
  8. Smlednik

Zberemo se v Vodicah pri trgovini (Kopitarjev trg 1) ob 9 h, kjer se bomo po potrebi prerazporedili po avtomobilih in nadaljevali s čim manjšim številom avtomobilov.

Predhodne prijave na naslov mateja.ferk@zrc-sazu.si – do najkasneje 2. 4. 2014.

Vljudno vabljeni!