Vabilo na predavanje dr. Duške Rokavec

Vljudno vas vabimo na predavanje dr. Duške Rokavec z naslovom Gline v litološki sestavi in reliefu slovenskega prostora, ki bo v sredo12. aprila 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek predavanja:
V raznoliki litološki sestavi slo. ozemlja nastopajo gline v relativno omejenem obsegu in so zato relativno dobro raziskane. Nastopajo v mlajših stratigrafskih enotah, a redkeje v ekonomsko izkoristljivih količinah. Nahajajo se predvsem v ravninskih predelih blizu oz. na površini (z izjemo premoških glin); za njihovo pridobivanje je potrebna začasna degradacija večjih površin, ki pa jih je  sorazmerno enostavno sanirati in jim vrniti prvotni izgled ali dodati novo rabo prostora. Gline bodo predstavljene po naslednjih tematikah:
(1)     pojavljanje/razširjenost in  raziskanost nahajališč glin,
(2)     razdelitev glin glede na njihova izvorna območja ter njihova karakterizacija glede na izvorna območja; skupne ter specifične lastnosti glin in njihova uporabna vrednost, 
(3)     vpliv na prostor in relief zaradi izkoriščanja in sanacije; dodana vrednost glinokopov po končani eksploataciji (avtohtoni ali novi biotopi, mokrišča…).

Lepo vabljeni,
IO GMDS

Geomorfologija morskega dna slovenskega morja

Vljudno vas vabimo na predavanje Ane Trobec mag. geofiz. z naslovom Geomorfologija morskega dna slovenskega morja, ki bo v sredo, 5. aprila 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek predavanja:
Današnje območje Tržaškega zaliva je v času zadnjega glacialnega viška predstavljalo aluvialno ravnico rečnega sistema Soče, Nadiže in Tilmenta, kar je še danes razvidno iz morfologije morskega dna. Slednja je na tem območju v grobem znana že nekaj stoletij. V zadnjih desetletjih pa sta nam izjemno hiter razvoj in posledična dostopnost geofizikalnih metod omogočila, da lahko zgradbo in izoblikovanost sedimenta morskega dna preučujemo v izjemne podrobnosti. Visokoločljivi batimetrični modeli skupaj z vzorci sedimenta tako lahko predstavljajo pravo zakladnico za preučevanje geomorfoloških značilnosti morskega dna. Na predavanju vam bom na primeru slovenskega morja predstavila njegove najbolj izrazite morfološke oblike, pri čemer se bom osredotočila na zasuta pleistocenska rečna korita, ki predstavljajo potencialen geomorfološki indikator potresne aktivnosti v Tržaškem zalivu.

Mateja Ferk,
za IO GMDS

Vabilo na občni zbor

Na podlagi statuta Geomorfološkega društva Slovenije sklicujemo redni volilni občni zbor društva.

Občni zbor se bo odvijal v sredo 22. 2. 2017 v Dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana) s pričetkom ob 17. uri.

Občni zbor bo potekal po sledečem dnevnem redu:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva in sprejem dnevnega reda
  2. Poročilo o delu društva v letu 2016
  3. Finančno poročilo za leto 2016
  4. Poročili nadzornega odbora in disciplinske komisije
  5. Razprava o poročilih in njihova potrditev
  6. Volitve novih članov delovnih teles društva
  7. Program dela in finančni načrt za leto 2017
  8. Razno

Po zaključku občnega zbora, ob 18:15 uri, bo sledilo predavanje dr. Uroša Stepišnika o Geomorfoloških značilnostih zgornje Pivke.

Zgornja Pivka je zaradi zanimivih hidroloških značilnosti, zlasti zaradi številnih presihajočih jezer, eno od najbolj poznanih in proučevanih delov slovenskega krasa. Na predavanju bodo prikazani novi pogledi na hidrološko delovanje celotnega območja. Hkrati bodo predstavljeni tudi rezultati zadnjih geomorfoloških raziskav o delovanju in nastanku presihajočih jezer in ostalih površinskih oblik, ki so vezane na plitvi kras Zgornje Pivke.

Vljudno vabljeni.
IO GMDS

Vabilo na spominski večer dr. Milana Šifrerja

V sredo, 1. februarja 2017 ob 17.30 uri vas vabimo na spominski večer dr. Milana Šifrerja, ki bo v dvorani Zemljepisnega Muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki 16 v Ljubljani.

Geograf Milan Šifrer se je kot raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU od leta 1954 do 1994 ukvarjal zlasti z geomorfologijo. Na inštitutu je zasnoval in vodil več dolgoročnih raziskav, usmerjenih v preučevanje kvartarnih sedimentov, poplavnih območij in naravnih nesreč. Neprecenljiv je njegov doprinos k slovenski geomorfologiji na področju kvartarnega razvoja reliefa, še posebej pa njegove pionirske študije pleistocenskih poledenitev.

Februarja bo minilo eno leto od njegovega slovesa. Spomnili se ga bomo s kratkimi predstavitvami o njegovem življenju in delu, ki jih bodo predstavili:

  • dr. Matej Gabrovec,
  • dr. Uroš Stepišnik,
  • dr. Jurij Kunaver,
  • dr. Maja Topole,
  • dr. Petra Jamšek Rupnik,
  • dr. Karel Natek in
  • dr. Mauro Hrvatin.

Geomorfološko društvo Slovenije
v sodelovanju z
Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU

Vabilo na decembrska predavanja

Geomorfološko društvo Slovenije vas vljudno vabi na predavanja, ki bodo v četrtek, 15. decembra 2016 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Svoje zaključne študijske raziskave bodo predstavili predstavniki več slovenskih fakultet:

  • prof. angleščine in mag. prof. geografije Borut Stojilković s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
  • dipl. geografinja Jasna Švigelj s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem
  • dipl. inž. geologije, Andrej Novak z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Kratki povzetki predavanj

Borut Stojilković, mag. prof. angl. in mag. prof. geog.

Poledenitev vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp

Raziskava, ki je bila izvedena med letoma 2013 in 2016 na območju vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp, se je osredotočala na kartiranje in raziskovanje ledeniških geomorfoloških oblik iz časa viška zadnjega pleistocenskega poledenitvenega sunka na tem območju. Pregledane so bile vse sledi poledenitve, ki jih omenja starejša literatura, ter okoliška območja. S pomočjo morfografskih in morfometričnih analiz reliefnih oblik ter z uporabo GIS tehnologije, smo podali novo interpretacijo obsega viška zadnjega poledenitvenega sunka in topografije ledenikov iz tistega časa na preučevanem območju.

 

Jasna Švigelj, univ. dipl. geog.

Intenzivnost preperevanja na dolomitu in flišnih kamninah

Erozija kot intenziven pobočni proces je pogosto vidna šele, ko se površje že dodobra preoblikuje. Premalo pozornosti je namenjene raziskavam erozijskih procesov in iskanju rešitev za zmanjševanje učinkov teh procesov v pokrajini. Na predavanju bodo predstavljeni rezultati meritev erozijsko-denudacijskih procesov na območjih z različno geološko podlago. Rezultati meritev so po posameznih obdobjih primerjani z vrednostmi izbranih meteoroloških spremenljivk (padavine, veter, temperatura) v enakih obdobjih iz česar so izpeljane korelacije med njimi, ki bodo podrobneje predstavljene na predavanju.

 

Andrej Novak, univ. dipl. inž. geol.

Dendrogeomorfološka rekonstrukcija aktivne sedimentacije na površju aluvialne pahljače v dolini Planice

Dolino Planice in Tamarja v Julijskih Alpah so ob umiku pleistocenske poledenitve začeli zasipavati holocenski sedimenti. Preneseni so pretežno z gravitacijskim in vodnim transportom, pri čemer tvorijo različna sedimentna telesa, med katerimi so številne aluvialne pahljače. Z dendrogeomorfološko analizo, podprto z meteorološkimi podatki, smo na aluvialni pahljači v bližini Nordijskega centra Planica, rekonstruirali dinamiko aktivne sedimentacije za obdobje zadnjih 80 let. V tem obdobju se je zgodilo šest večjih masnih transportov povezanih z obilnimi padavinami. Raziskava predstavlja prvo dendrogeomorfološko rekonstrukcijo aktivne sedimentacije na površju aluvialne pahljače v Sloveniji.

Za IO GMDS,
Mateja Ferk