Vabilo na spominski večer dr. Milana Šifrerja

V sredo, 1. februarja 2017 ob 17.30 uri vas vabimo na spominski večer dr. Milana Šifrerja, ki bo v dvorani Zemljepisnega Muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki 16 v Ljubljani.

Geograf Milan Šifrer se je kot raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU od leta 1954 do 1994 ukvarjal zlasti z geomorfologijo. Na inštitutu je zasnoval in vodil več dolgoročnih raziskav, usmerjenih v preučevanje kvartarnih sedimentov, poplavnih območij in naravnih nesreč. Neprecenljiv je njegov doprinos k slovenski geomorfologiji na področju kvartarnega razvoja reliefa, še posebej pa njegove pionirske študije pleistocenskih poledenitev.

Februarja bo minilo eno leto od njegovega slovesa. Spomnili se ga bomo s kratkimi predstavitvami o njegovem življenju in delu, ki jih bodo predstavili:

  • dr. Matej Gabrovec,
  • dr. Uroš Stepišnik,
  • dr. Jurij Kunaver,
  • dr. Maja Topole,
  • dr. Petra Jamšek Rupnik,
  • dr. Karel Natek in
  • dr. Mauro Hrvatin.

Geomorfološko društvo Slovenije
v sodelovanju z
Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU.

Vabilo na decembrska predavanja

Geomorfološko društvo Slovenije vas vljudno vabi na predavanja, ki bodo v četrtek, 15. decembra 2016 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Svoje zaključne študijske raziskave bodo predstavili predstavniki več slovenskih fakultet:

  • prof. angleščine in mag. prof. geografije Borut Stojilković s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
  • dipl. geografinja Jasna Švigelj s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem
  • dipl. inž. geologije, Andrej Novak z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Kratki povzetki predavanj

Borut Stojilković, mag. prof. angl. in mag. prof. geog.

Poledenitev vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp

Raziskava, ki je bila izvedena med letoma 2013 in 2016 na območju vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp, se je osredotočala na kartiranje in raziskovanje ledeniških geomorfoloških oblik iz časa viška zadnjega pleistocenskega poledenitvenega sunka na tem območju. Pregledane so bile vse sledi poledenitve, ki jih omenja starejša literatura, ter okoliška območja. S pomočjo morfografskih in morfometričnih analiz reliefnih oblik ter z uporabo GIS tehnologije, smo podali novo interpretacijo obsega viška zadnjega poledenitvenega sunka in topografije ledenikov iz tistega časa na preučevanem območju.

 

Jasna Švigelj, univ. dipl. geog.

Intenzivnost preperevanja na dolomitu in flišnih kamninah

Erozija kot intenziven pobočni proces je pogosto vidna šele, ko se površje že dodobra preoblikuje. Premalo pozornosti je namenjene raziskavam erozijskih procesov in iskanju rešitev za zmanjševanje učinkov teh procesov v pokrajini. Na predavanju bodo predstavljeni rezultati meritev erozijsko-denudacijskih procesov na območjih z različno geološko podlago. Rezultati meritev so po posameznih obdobjih primerjani z vrednostmi izbranih meteoroloških spremenljivk (padavine, veter, temperatura) v enakih obdobjih iz česar so izpeljane korelacije med njimi, ki bodo podrobneje predstavljene na predavanju.

 

Andrej Novak, univ. dipl. inž. geol.

Dendrogeomorfološka rekonstrukcija aktivne sedimentacije na površju aluvialne pahljače v dolini Planice

Dolino Planice in Tamarja v Julijskih Alpah so ob umiku pleistocenske poledenitve začeli zasipavati holocenski sedimenti. Preneseni so pretežno z gravitacijskim in vodnim transportom, pri čemer tvorijo različna sedimentna telesa, med katerimi so številne aluvialne pahljače. Z dendrogeomorfološko analizo, podprto z meteorološkimi podatki, smo na aluvialni pahljači v bližini Nordijskega centra Planica, rekonstruirali dinamiko aktivne sedimentacije za obdobje zadnjih 80 let. V tem obdobju se je zgodilo šest večjih masnih transportov povezanih z obilnimi padavinami. Raziskava predstavlja prvo dendrogeomorfološko rekonstrukcijo aktivne sedimentacije na površju aluvialne pahljače v Sloveniji.

Za IO GMDS,
Mateja Ferk

Prepoznavanje geomorfoloških oblik kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Vipavske doline

Ekskurzija Geomorfološkega društva Slovenije
7. 5. 2016

PREPOZNAVANJE GEOMORFOLOŠKIH OBLIK KVARTARNIH POBOČNIH SEDIMENTOV NA OBMOČJU VIPAVSKE DOLINE

Ekskurzijo bo vodil dr. Tomislav Popit.

Doktoriral je iz fosilnih pobočnih sedimentov z naslovom naloge “Mehanizmi transporta in sedimentacijski procesi kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Rebrnic« (http://drugg.fgg.uni-lj.si/5433/).

Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, 1000 Ljubljana
e-mail: tomi.popit@ntf.uni-lj.si

Edinstven vpogled v različne pobočne procese v naravi, kjer lahko ob hkratnem raziskovanju značilnosti sedimentov fosilnih plazov opazujemo tudi aktivnost recentnih procesov plazenja, je prav gotovo območje Vipavske doline. Pod čelom velikega narivnega roba na pobočjih Nanosa in Trnovskega gozda se v obliki posameznih sedimentnih teles pojavljajo obsežne akumulacije karbonatnega grušča, ki so nastale z različnimi mehanizmi transporta in sedimentacijskimi procesi. Podrobne raziskave sedimentnih teles kažejo, da sta zgradba in geneza kvartarnih sedimentov izredno kompleksni in raznoliki, kar pa ne velja za njihova površja, ki večinoma predstavljajo karbonatni grušč, ponekod sprijet v pobočno brečo. S podrobnim proučevanjem lastnosti površja posameznih sedimentnih teles je mogoče prepoznati značilne geomorfološke elemente, ki jih vsebujejo sedimenti, nastali kot posledica rotacijskih in rotacijsko-translacijskih zdrsov, drobirskih in blatno-drobirskih plazov in tokov. Prav tako je mogoče prepoznati posamezna sedimentna telesa, ki so nastala kot posledica kompleksnejših gruščnatih plazov, znotraj katerih se posamezni tipi transporta medsebojno prepletajo in prekrivajo. Na ekskurziji bodo predstavljeni rezultati podrobnih raziskav pobočnih sedimentov, kjer si bomo lahko ogledali nekatere tipične primere gravitacijskih premikanj in spoznali, da je geološka predispozicija, tako regionalna kot lokalna, eden od ključnih členov pri oblikovanju površja in razumevanju geomorfnih oblik na območju Vipavske doline.

Načrtovan potek ekskurzije: uvodoma se bomo seznanili s problematiko na razgledni točki Sv. Socerb, kasneje pa se med drugim ustavili na terenskih točkah Rebrnice, Stogovce in plazu Selo. 

Zbirališče: zberemo se 7. maja v Vipavi na Glavnem trgu ob 8.45 uri, kjer se bomo po potrebi razporedili po vozilih (tisti, ki želijo prej popiti kavo ali čaj, se zberejo ob 8.00 uri v Baru Marjanca na vzhodni strani trga).

Prijava: prosimo vas za najavo udeležbe, zaradi lažje organizacije. Prijave zbira tajnik društva, Jure Tičar (jure.ticar@zrc-sazu.si).

Udeležba na ekskurziji je brezplačna.

Za IO
Mateja Ferk

Pobočni procesi, obalna erozija in organski ogljik na otoku Herschel in obali Yukona

Geomorfološko društvo Slovenije vas vljudno vabi na predavanje Jaroša Obu z Inštituta Alfreda Wegenerja v Potsdamu (Nemčija).

Jaroš Obu je študiral geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in študij zaključil leta 2011 z diplomskim delom Prepoznavanje kraških kotanj na podlagi digitalnega modela višin, za katero je dobil fakultetno Prešernovo nagrado. Po končanem študiju se je vpisal na doktorski študij na Inštitutu Alfreda Wegenerja v Potsdamu (Alfred-Wegener-Institut Potsdam) in je tik pred zagovorom doktorske disertacije z naslovom Effect of mass wasting on soil organic carbon storage and coastal erosion in permafrost environments. Disertacija je rezultat obsežnega in dolgotrajnega terenskega preučevanja periglacialnih in drugih procesov v arktičnem okolju, v predavanju pa nam bo predstavil glavne ugotovitve in izkušnje pri geomorfološkem preučevanju polarnih območij.

Naslov predavanja:
Pobočni procesi, obalna erozija in organski ogljik na otoku Herschel in obali Yukona

Predavanje bo v četrtek, 31. marca 2016, ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Pred predavanjem bo ob 18. uri na isti lokaciji redni letni občni zbor Geomorfološkega društva Slovenije. Prijazno vabljeni na oba dogodka!

Povzetek predavanja:
Na območjih z nižinskim permafrostom se je tekom zadnjih tisočletij odložilo in shranilo veliko organske snovi. Tajanje permafrosta in posledična razgradnja te shranjene organske snovi lahko povzroči izjemno visoke emisije CO2 in metana ter dodatno okrepi segrevanje ozračja. Nižinska območja v Arktiki so pogosto sestavljena iz nesprijetih sedimentov, ki vsebujejo veliko talnega ledu in organske snovi. Na takih območjih so pobočni procesi in obalna erozija tekom arktičnega poletja zelo aktivni. Na predavanju bomo izvedeli več o teh procesih na obali Yukona v SZ Kanadi in njihovem vplivu na razgradnjo organske snovi ter ogljikov cikel.

IO GMDS

Redni občni zbor društva

Spoštovane članice in člani društva!

V skladu s 23. in 37. členom statuta GMDS vas izvršilni odbor društva prijazno vabi na redni letni občni zbor društva, ki bo v četrtek, 31.3.2016, ob 18. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva in sprejem dnevnega reda
  2. Poročilo predsednika o delu društva v letu 2015
  3. Finančno poročilo za leto 2015
  4. Poročili nadzornega odbora in disciplinskega razsodišča
  5. Razprava o poročilih in njihova potrditev
  6. Program dela in finančni načrt za leto 2016
  7. Razno

Po občnem zboru bo ob 19. uri predavanje Jaroša Obu, doktoranda na Inštitutu Alfreda Wegenerja v Potsdamu z naslovom Pobočni procesi, obalna erozija in organski ogljik na otoku Herschel in obali Yukona.

Prijazno vabljeni tudi vsi ostali!

Ljubljana, 24.3.2016
K. Natek, predsednik GMDS