Ekskurzija v Frmilsko dolino

Ekskurzija je prestavljena na jesenski čas. Točni datum bo objavljen konec poletja.


Vljudno vas vabimo na ekskurzijo Geomorfološkega društva Slovenije v Frmilsko dolino, ki bo v soboto, 3. junija 2017. Vodil jo bo Igor Bahar, učitelj geografije na II. osnovni šoli v Rogaški Slatini.

Polgoli kras Frmilske doline v Krajinskem parku Boč – Donačka gora
Na vzhodnem robu slovenskega krasa imamo šolski primer pokrajine, v kateri se je zakrasevanje površja »ravnokar« pričelo. Zato imamo ohranjene oblike iz 3 razvojnih faz zakrasevanja: iz pokritega, polgolega in golega krasa. Frmilska dolina je prvotno površinsko porečje na nekarbonatnih kamninah, ki pa je z erozijo površja nasedlo na karbonatno podlago in se pretočilo v podzemlje. Iz nekdaj enotnega porečja je nastalo 14 aktivnih zaporednih slepih dolinic, 6 že zakraselih slepih dolinic in še 8 navadnih zakraselih dolinic. Na ekskurziji si bomo ogledali številne kraške pojave v nekarbonatnih in karbonatnih kamninah ter spoznali začetne faze zakrasevanja rečnega reliefa.

Nekaj glavnih oglednih točk

  1. Številni požiralniki na stiku nekarbonatnih in karbonatnih kamnin.
  2. Umikalni stadiji nastanka zaporednih slepih dolin in z njimi povezan nastanek današnjih vrtač.
  3. Zakraseli meandri ter ježe in terase (ravniki) nad njimi; meandri nekdanjega površinskega potoka.
  4. Zakrasele rečne doline v nadaljevanju še aktivnih dolin s površinskim odtokom.
  5. Udorna stena, ki je nastala z rušenjem jamskega stopa.
  6. Presihajoče mlake in poplavne ravnice nad požiralniki.
  7. Sufozijske vrtače in suhe dolinice v plitvih nekarbonatnih kamninah.
  8. Uravnoteženost zakrasevanja karbonatnih kamnin z erozijo nekarbonatnega površja.
  9. Neotektonsko terasasto preoblikovanje površja doline.

Zberemo se v Rogaški Slatini (pri II. Osnovni šoli na ulici Kozjanskega odreda) ob 9 uri, kjer se bomo po potrebi prerazporedili po avtomobilih in nadaljevali s čim manjšim številom avtomobilov.

Udeležba na ekskurziji je brezplačna, vas pa prosimo, da udeležbo napoveste na elektronski naslov: mateja.ferk@zrc-sazu.si

 

Vabljeni na predavanje o Radovniškem ledeniku

Vljudno vas vabimo na predavanje z naslovom Radovniški ledenik iz obdobja zadnje poledenitve, ki bo v sredo, 10. maja 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana. Predaval bo Luka Serianz z Geološkega zavoda Slovenije.

Povzetek predavanja:
Značilne geološke in geomorfološke oblike v dolini reke Radovne kažejo na pojavljanje poledenitev v različnih obdobjih v pleistocenu. Poleg delovanja ledenika pa je današnja geomorfologija v dolini Radovne posledica tudi aluvialnih procesov. Na izrazit vpliv aluvialnih procesov kažejo številne ledeniško-rečne terase, ki se pojavljajo v celotni dolini, predvsem pa v njenem srednjem in spodnjem delu. Za rekonstrukcijski model, ki temelji predvsem na preteklih opazovanjih hidrogeoloških razmer v dolini, sta bila uporabljena matematično modeliranje in terensko kartiranje. Sledovi zadnje obsežne poledenitve v kateri je deloval Radovniški ledenik so ponekod v dolini še dovolj ohranjeni, da jih je možno uporabiti za validacijo matematičnega modela.

IO GMDS

Vabilo na predavanje dr. Duške Rokavec

Vljudno vas vabimo na predavanje dr. Duške Rokavec z naslovom Gline v litološki sestavi in reliefu slovenskega prostora, ki bo v sredo12. aprila 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek predavanja:
V raznoliki litološki sestavi slo. ozemlja nastopajo gline v relativno omejenem obsegu in so zato relativno dobro raziskane. Nastopajo v mlajših stratigrafskih enotah, a redkeje v ekonomsko izkoristljivih količinah. Nahajajo se predvsem v ravninskih predelih blizu oz. na površini (z izjemo premoških glin); za njihovo pridobivanje je potrebna začasna degradacija večjih površin, ki pa jih je  sorazmerno enostavno sanirati in jim vrniti prvotni izgled ali dodati novo rabo prostora. Gline bodo predstavljene po naslednjih tematikah:
(1)     pojavljanje/razširjenost in  raziskanost nahajališč glin,
(2)     razdelitev glin glede na njihova izvorna območja ter njihova karakterizacija glede na izvorna območja; skupne ter specifične lastnosti glin in njihova uporabna vrednost, 
(3)     vpliv na prostor in relief zaradi izkoriščanja in sanacije; dodana vrednost glinokopov po končani eksploataciji (avtohtoni ali novi biotopi, mokrišča…).

Lepo vabljeni,
IO GMDS

Geomorfologija morskega dna slovenskega morja

Vljudno vas vabimo na predavanje Ane Trobec mag. geofiz. z naslovom Geomorfologija morskega dna slovenskega morja, ki bo v sredo, 5. aprila 2017 ob 17.00 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Povzetek predavanja:
Današnje območje Tržaškega zaliva je v času zadnjega glacialnega viška predstavljalo aluvialno ravnico rečnega sistema Soče, Nadiže in Tilmenta, kar je še danes razvidno iz morfologije morskega dna. Slednja je na tem območju v grobem znana že nekaj stoletij. V zadnjih desetletjih pa sta nam izjemno hiter razvoj in posledična dostopnost geofizikalnih metod omogočila, da lahko zgradbo in izoblikovanost sedimenta morskega dna preučujemo v izjemne podrobnosti. Visokoločljivi batimetrični modeli skupaj z vzorci sedimenta tako lahko predstavljajo pravo zakladnico za preučevanje geomorfoloških značilnosti morskega dna. Na predavanju vam bom na primeru slovenskega morja predstavila njegove najbolj izrazite morfološke oblike, pri čemer se bom osredotočila na zasuta pleistocenska rečna korita, ki predstavljajo potencialen geomorfološki indikator potresne aktivnosti v Tržaškem zalivu.

Mateja Ferk,
za IO GMDS

Vabilo na občni zbor

Na podlagi statuta Geomorfološkega društva Slovenije sklicujemo redni volilni občni zbor društva.

Občni zbor se bo odvijal v sredo 22. 2. 2017 v Dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana) s pričetkom ob 17. uri.

Občni zbor bo potekal po sledečem dnevnem redu:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva in sprejem dnevnega reda
  2. Poročilo o delu društva v letu 2016
  3. Finančno poročilo za leto 2016
  4. Poročili nadzornega odbora in disciplinske komisije
  5. Razprava o poročilih in njihova potrditev
  6. Volitve novih članov delovnih teles društva
  7. Program dela in finančni načrt za leto 2017
  8. Razno

Po zaključku občnega zbora, ob 18:15 uri, bo sledilo predavanje dr. Uroša Stepišnika o Geomorfoloških značilnostih zgornje Pivke.

Zgornja Pivka je zaradi zanimivih hidroloških značilnosti, zlasti zaradi številnih presihajočih jezer, eno od najbolj poznanih in proučevanih delov slovenskega krasa. Na predavanju bodo prikazani novi pogledi na hidrološko delovanje celotnega območja. Hkrati bodo predstavljeni tudi rezultati zadnjih geomorfoloških raziskav o delovanju in nastanku presihajočih jezer in ostalih površinskih oblik, ki so vezane na plitvi kras Zgornje Pivke.

Vljudno vabljeni.
IO GMDS